Midva kuhava: Vse, kar morate vedeti o domači pripravi sladoleda

Kaj je najpomembneje za dober sladoled?

Brez dvoma so na prvem mestu dobre sestavine, nato pa pravo razmerje med njimi in tehnika priprave. Če imamo dovolj časa, se lahko lotimo izdelave klasičnega sladoleda z rumenjakovo osnovo (angleško kremo), ki pripomore h kremnosti, če pa smo s časom bolj na tesno – ali pa smo le leni sladkosnedi –, se je treba drugače znajti. Če nimamo strojčka za sladoled, moramo posegati po sestavinah z manj vode. Več vode imajo sestavine, več kristalov bo imel sladoled in bo trši ter manj kremast, strojček pa te kristale razbije.

Kaj pa vidva menita o razliki med besedama ice cream in gelato? Kam bi dali te tri vajine predloge?

Ice cream je kremnejši, mastnejši in bolj zmešan, gelato pa je gostejši in bolj mlečen. Ker ima gelato manj maščobe, je pri nižjih temperaturah trši od ice creama, zato se streže pri malce višjih temperaturah. Najin čokoladni sladoled se po načinu priprave in temperaturi postrežbe bolj nagiba k gelatu, medtem ko je sadni sladoled zgodba povsem zase.

Vidva, če prav razumemo, sladoleda ne delata s strojčkom? Ga kaj mešata vsaki dve uri, kot ponavadi beremo v navodilih?

Strojčka za sladoled si ne lastiva, sploh pa nama je bilo tako vroče, da se nama ni dalo nenehno mešati presnetega sladoleda. Pri čokoladnem sladoledu sva zato uporabila sestavine s čim manj vode, zračnost pa sva vnesla že pri stepanju smetane. Kljub temu je njegova tekstura mehka in kremna. Pri sadnem pa strojček sploh ni potreben – vnaprej zamrznjeno sadje pošteno zmiksamo in to je to. Res je, da ni kaj prida obstojen, kar pa ni problem, ker ga hitro zmanjka.

Ko pripravljata svoj sladoled: delata po navdihu ali po kakšnih uradnih formulicah? Koliko mora sladoled vsebovati maščobe, sladila, koliko mora biti »vmešanega« zraka?

Delava povsem po navdihu in se učiva na lastnih bolj ali manj uspešnih primerih. Sicer nisva ravno mojstra sladoledanja, v domačem sladoledu pa iščeva predvsem okus in kremnost. Puhasti teksturi in obstojnosti sladoledov, izdelanih z industrijskimi stroji, se domači sladoledar zelo težko približa, zato mora užgati po bližnjicah.

Iskreno – kakšno je vajino stališče? Ima smisel delati manj redilen sladoled? Ali pa je to ena od sladkosti, ki nam tako dobro denejo, da nima smisla ...

Za naju je zelo smiselno delati sadni sladoled, ki temelji na banani in skuti, ampak le zato, ker je v hipu pripravljen, po okusu pa brez konkurence. Pa še sadne okuse lahko izbirava po mili volji. Za naju je to zmagovalna kombinacija in v tej enačbi ni prostora za kalorije. Dvojna porcija v vsakem primeru ne uide, čeprav bi šlo za kalorično bombo.

Poročali smo o nekaterih nenavadnih okusih, ki so si jih zamislili na svetovnem prvenstvu v pripravi sladoleda. Kakšne so vajine posebne kombinacije?

Morava priznati, da pri sladoledu nisva ravno veliko eksperimentirala. Najdrznejše kombinacije sva se lotila, ko sva pripravila sladoled z oljčnim oljem z limono, v katerem sva združila grenkobo olja s sladko kremnostjo angleške kreme. Rezultat je bil neverjetno kremen sladoled bogatega in kompleksnega okusa. Recept se nahaja na najinem blogu.

Kateri sladoled v Ljubljani je vama najboljši?

Morava reči, da sva prelizala že pol Ljubljane in naju ni nič tako navdušilo kot Vigò na Mačkovi ulici pri Tromostovju. Sezul naju je njihov nesramno bogat sladoled na osnovi sira mascarpone. Sicer pa imajo res bujno sladkosnedo domišljijo, saj ponujajo širok izbor kombinacij in okusov sladoledov na različnih osnovah.

Naslovna fotografija: Mercator

Domači sladoledi Tjaše in Blaža: Recept za lahek sadni sladoled, bogat čokoladni sladoled in sladoledna torta z borovničevim prelivom ter piškoti Oreo