Recept za jesensko kosilo na prostem se je ob bogati ponudbi sestavin napisal kar sam

Ko je bila beseda vegetarijanstvo še težko izgovorljiva, veganstva se sploh ni omenjalo, sem se bala zelenjavnih plošč z razkuhanim debelušnim korenčkom (kje so ga našli?), grahom iz konzerve in cvetačo ob strani. Temu so bili dodani polpeti iz enake zelenjave, spockani z moko in ocvrti. Doma mi ne pride na misel, da bi sestavljala zelenjavne plošče, ko je toliko bolj zanimivih jedi. Jesenska miza je polna, razkošna, bogata, skoraj malo pretirana. Predvsem je barvita. Ker je toplo, se na vrtu najde še čisto poletna zelenjava, celo redkvice. Češnjevi paradižniki, rumeni, hecni vijolično zeleni in seveda tudi kakšen čisto navaden rdeč, me te dni navdušujejo bolj, kot so me poleti. Recept za kosilo se je ob takšni ponudbi sestavin napisal kar sam. Izbrala sem največji in najlepši krožnik, za osnovo naložila ohlajeno kuhano žito, nato pa dodajala, kar sem imela na voljo. Ja, in nastala je zelenjavna plošča! Korenček sem v ročnem strojčku za zelenjavne špagete spremenila v oranžne spirale, rdeče redkvice sem narezala na lističe in odprla granatno jabolko za rubinasto barvo. Imela sem avokado, ki je bil ravno prav zrel, da sem ga lahko narezala na jesensko paleto. Preliv sem zmešala iz jabolčnega kisa in prvega letošnjega oljčnega olja. Zgodbo so zaključile kapucinke v barvah sončnega zahoda. Krožnik je bil na koncu prav takšen kot zgodnja jesen, poln vsega. Bil je prelep sončen dan, morda eden zadnjih, ko lahko uživaš v kosilu na prostem, zato sploh ni bilo vprašanja, kje bomo jedli. Potrebovali smo le še kozarec vina, da bi se počutili, kot da kaj praznujemo. Paradižniki, pikantna bazilika, korenček, limona, hrustljave redkvice, maslen avokado, mlado oljčno olje, gorčica v sladkem žitu, sočna zrnca granatnega jabolka, vse hkrati in vsako okus zase, hm, zelenjavni krožnik morda ni tako slaba izbira. Še posebno kadar mu sledi hruškova torta.

Naslovna fotografija: Hana Splichal

Preberite še: Jesenska slana pogača