Skrivnosti babice naše smučarke za vlečeno testo, ki vedno uspe
V kuhinji se vedno radi naučimo kaj novega, zato smo se v preteklem tednu udeležili kuharskega tečaja. V našem studiu za vas pripravljamo bogat program, kjer pečemo in kuhamo najrazličnejše jedi, mi pa smo se po novo znanje odpravili v Kranjsko Goro h gospe Tonki Zadnikar, za katero bi lahko dejali, da je svoje življenje posvetila tudi eni najbolj poznanih slovenskih jedi. Štrukljem.
Ob prihodu nam je dobrodošlico najprej zaželela njena vnukinja Meta Hrovat, alpska smučarka, ki kljub ljubezni do športa babici pogosto priskoči na pomoč pri pripravi štrukljev. Gospa Tonka svoje znanje izjemno rada predaja naprej, saj je skoraj štirideset let delala kot oskrbnica v gorskih kočah, kjer je bilo lačne planince treba postreči ravno s štruklji. Pravi, da bi težko naštela, koliko jih je pripravila v svojem življenju. Iz kretenj, ko se loti dela, pa je več kot razvidno, da ima znanje v malem prstu.
Vse skupaj se začne s pripravo vlečenega testa, ki se ga nikakor ne smemo bati, nas najprej poduči prijetna gospa. »Ko ga boste nekajkrat pripravili, boste dobili občutek in to je toliko vredno,« pravi Tonka, ki recept seveda pozna na pamet, za vas pa smo ga zapisali spodaj.
Da se bo testo lepo vleklo, je pomembno, da ni premokro in ne presuho. Če nam v prvem poskusu ne uspe, je sicer bolje, če se nam pripeti prva možnost, saj lahko stvar rešimo z dodajanjem moke. Ko pa je testo enkrat zgneteno v kepi in je presuho, bomo težko dodajali vodo. Je pa mogoče, pravi izkušena gospa. »Predvsem moramo biti potrpežljivi,« je prepričana in dodaja, da moramo testo, preden ga raztegnemo, na rahlo namazati z oljem.
Katera moka je prava?
Za vlečeno testo izberemo moko tipa 400 ali 500, nikakor pa ne 800, saj bo pregroba in testo ne bo tako prožno. Moki v skledi dodamo še mlačno vodo, kis in olje. Ne smemo pozabiti pa niti na ščepec soli, saj bo ta botroval pravemu okusu, nas poduči gospa Tonka. Vse sestavine zmešamo v kepo, nato pa jo začnemo gnesti. Pri tem smo pozorni, da testo gnetemo z dlanjo in ne s prsti. Tako v testu ne bo lukenj in bo bolj enotno.
Čas za počitek
Ko dobimo lep hlebček, ga premažemo z oljem ter ga zavijemo v folijo. Pomembno je, da mu namenimo vsaj dve uri počitka, da se glutenske vezi lepo razvijejo in bo testo lepo prožno. Počitek je ključen, da ga bomo lažje razvlekli. In res, gospa Tonka razgrne testo tako lahkotno, kot bi postiljala sveže preoblečeno posteljo.
Prste stran
Ko si testo spočije, ga odvijemo iz folije, postavimo na pomokano in s prtom prekrito mizo ter narahlo povaljamo z valjarjem. Nato ga razvlečemo proti vogalom mize, za katere ga lahko celo zataknemo, da nam ne beži, nam zaupa gospa. Lahko pa vogale testa tudi obtežimo z vrečko moke, valjarjem ali podobno. Predvsem smo previdni, da pri tem uporabljamo dlani in ne prstov, da testa ne pretrgamo z nohti.
Nič »sekiranja«
In če se pri raztegovanju testa pojavijo luknje, se za to ne gre obremenjevati, je prepričana gospa Tonka. Ko bomo testo zvili v štrukelj ali štrudelj, se to namreč ne bo videlo. Pomembno je le, da smo vztrajni in testo nežno raztegujemo, dokler ni tako tanko, da bi skozenj prebrali knjigo.
Sestavine
Babica Tonka na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj danes testo pripravlja na pamet. Nam pa je zaupala razmerja oziroma količine, katerih naj se držimo, dokler sami ne dobimo občutka. Za 400 gramov moke bomo potrebovali 2 decilitra mlačne vode, ščepec soli, tri žlice olja in dve kisa. In to je vsa umetnost. Ko bo pred nami svetleča se kepa testa, pa lahko iz nje pripravimo, kar nas je volja.
Če se bomo odločili za štruklje, velja upoštevati še nekaj Tonkinih nasvetov. Da morajo biti sirovi vedno vsaj malo sladki ter jim gre v nadev, ki naj ne bo premoker, vedno dodati ščepec cimeta. Da pred zvijanjem po nadevu vedno potresemo nekaj pesti pšeničnega zdroba, da štruklji ne bi razpadli. Ter da jih namesto v kuhinjsko krpo lahko zavijemo kar v navadno folijo in skuhamo štruklje kar v njej.