Odprta Kuhinja

Skuta: kakšna je razlika med albuminsko in klasično

Zakaj so nekatere skute bolj kisle, druge sladke, tretje povsem drugačne, nekako bolj puste? (Foto: Cavan Images/Getty Images)
Odpri galerijo
A+   A-
Kako se pastirska ali albuminska skuta razlikuje od klasične in v katere jedi lahko vključimo to kar malce spregledano sestavino.

Skuta je dobro znani mlečni izdelek, ki jo tako poleti kot tudi pozimi vključujemo v različne jedi. A zakaj so nekatere skute bolj kisle, druge sladke, tretje povsem drugačne, nekako bolj puste? O tem smo se na bohinjski Planini v Lazu, ki se dviguje na 1560 nadmorskih metrih, pogovarjali z Lucijo Gartner. Tam je majerica, kar pomeni, da v sirarni izdeluje sir in sirarsko skuto, hkrati pa skrbi za živali in vodi mlado pastirsko-sirarsko ekipo. Poleg tega je strokovna tajnica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije in predsednica Sirarskega društva Bohinj, ki združuje deset manjših in večjih bohinjskih sirarn.

V sirarni na Planini v Lazu nad Bohinjem Lucija Gartnar izdeluje najrazličnejše dobrote. (Foto: Špela Ankele)
V sirarni na Planini v Lazu nad Bohinjem Lucija Gartnar izdeluje najrazličnejše dobrote. (Foto: Špela Ankele)

Majerica Lucija Gartner tudi to poletje skrbi za sirarski vrvež na 1560 nadmorskih metrov visoki planini nad Bohinjem. (Foto: Špela Ankele)
Majerica Lucija Gartner tudi to poletje skrbi za sirarski vrvež na 1560 nadmorskih metrov visoki planini nad Bohinjem. (Foto: Špela Ankele)

Različne vrste

Torej: kakšne skute poznamo? »Klasična skuta, ki je nekoliko bolj sladka, je pripravljena iz svežega mleka. Segreješ ga na 90 stopinj Celzija, nato dodaš kislino. Ko se zgosti, precediš. Nekoliko bolj kisla skuta nastane iz kislega mleka, ki ga zavreš, nato precediš. Je pa še tretja vrsta skute, imenovana albuminska ali sirarska. Ta je bolj redka in ne nastane iz mleka, temveč iz sirotke,« opiše Gartnerjeva.

Albuminska skuta nastane iz sirotke. (Foto: Špela Ankele)
Albuminska skuta nastane iz sirotke. (Foto: Špela Ankele)

image_alt
Rikota: tako preprosto jo lahko naredimo kar sami

V sirarni na Planini v Lazu tudi to poletje nastaja slednja. »Ko mleko segrejemo in vanj dodamo sirilo, naredimo sir. Tekočina, ki ostane, je sirotka, in iz nje nastane sirarska skuta. Sirotko segrejemo na 88 ali 90 stopinj Celzija, vanjo dodamo kislino – to je lahko kis, citronska kislina ali podobno. Iz sirotke se izločijo beljakovine in nastane sirarska skuta,« pojasni Gartnerjeva in doda, da takšni skuti rečemo tudi rikota.

Ko se sirotka zgosti, jo zavijejo v takšne krpe, da se odcedi odvečna tekočina. (Foto: Špela Ankele)
Ko se sirotka zgosti, jo zavijejo v takšne krpe, da se odcedi odvečna tekočina. (Foto: Špela Ankele)

In kako lahko uporabimo albuminsko skuto, ki jo najdemo na sirarskih stojnicah tudi na številnih slovenskih tržnicah? »Podobno kot ostale vrste jo lahko uporabljamo za pripravo štrukljev. Pri nas doma jo največkrat solimo, dodamo zelišča, denimo drobnjak, in postrežemo h krompirju v oblicah. Iz nje pripravimo tudi pehtranovo potico oziroma jo uporabimo pri pripravi različnih peciv, lahko jo spremenimo v namaz, torej rikoto solimo ter zraven vmešamo nasekljana zelišča,« je Gartnerjeva nanizala nekaj kuharskih predlogov.

Skuta lepo zaokroži domači narezek. (Foto: Špela Ankele)
Skuta lepo zaokroži domači narezek. (Foto: Špela Ankele)

Priporočamo še: Vid Pintarič: vloger, ki spi po najvišjih slovenskih vrhovih in tam postavi kuhinjo

Datum Objave: 9.8.2024 ob 08:08

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: