Skuta: kakšna je razlika med albuminsko in klasično
Skuta je dobro znani mlečni izdelek, ki jo tako poleti kot tudi pozimi vključujemo v različne jedi. A zakaj so nekatere skute bolj kisle, druge sladke, tretje povsem drugačne, nekako bolj puste? O tem smo se na bohinjski Planini v Lazu, ki se dviguje na 1560 nadmorskih metrih, pogovarjali z Lucijo Gartner. Tam je majerica, kar pomeni, da v sirarni izdeluje sir in sirarsko skuto, hkrati pa skrbi za živali in vodi mlado pastirsko-sirarsko ekipo. Poleg tega je strokovna tajnica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije in predsednica Sirarskega društva Bohinj, ki združuje deset manjših in večjih bohinjskih sirarn.
Različne vrste
Torej: kakšne skute poznamo? »Klasična skuta, ki je nekoliko bolj sladka, je pripravljena iz svežega mleka. Segreješ ga na 90 stopinj Celzija, nato dodaš kislino. Ko se zgosti, precediš. Nekoliko bolj kisla skuta nastane iz kislega mleka, ki ga zavreš, nato precediš. Je pa še tretja vrsta skute, imenovana albuminska ali sirarska. Ta je bolj redka in ne nastane iz mleka, temveč iz sirotke,« opiše Gartnerjeva.
V sirarni na Planini v Lazu tudi to poletje nastaja slednja. »Ko mleko segrejemo in vanj dodamo sirilo, naredimo sir. Tekočina, ki ostane, je sirotka, in iz nje nastane sirarska skuta. Sirotko segrejemo na 88 ali 90 stopinj Celzija, vanjo dodamo kislino – to je lahko kis, citronska kislina ali podobno. Iz sirotke se izločijo beljakovine in nastane sirarska skuta,« pojasni Gartnerjeva in doda, da takšni skuti rečemo tudi rikota.
In kako lahko uporabimo albuminsko skuto, ki jo najdemo na sirarskih stojnicah tudi na številnih slovenskih tržnicah? »Podobno kot ostale vrste jo lahko uporabljamo za pripravo štrukljev. Pri nas doma jo največkrat solimo, dodamo zelišča, denimo drobnjak, in postrežemo h krompirju v oblicah. Iz nje pripravimo tudi pehtranovo potico oziroma jo uporabimo pri pripravi različnih peciv, lahko jo spremenimo v namaz, torej rikoto solimo ter zraven vmešamo nasekljana zelišča,« je Gartnerjeva nanizala nekaj kuharskih predlogov.
Priporočamo še: Vid Pintarič: vloger, ki spi po najvišjih slovenskih vrhovih in tam postavi kuhinjo
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Vabimo vas na kuharsko delavnico: božična potica
- Vabljeni na kuharsko delavnico: božični piškoti
- Armenija: ta država, le malo večja od Slovenije, je balzam za ljubitelje dobre hrane in pijače
- Črne (mrtvaške) trobente: gobe imenitnega okusa, ki jih ne moremo zamenjati za katero od strupenih vrst
- Dubajska čokolada po naše
- Dubajska čokolada: viralni hit že v slovenskih slaščičarnah