Starejša jajca niso primerna za pripravo te jedi

Jajca, ki jih kupimo v trgovini, so iz te težave izključena, kajti prihajajo iz industrializirane in nadzorovane reje, kjer ni odstopanj. Kdor pa stremi k temu, da bi bile njegov vir srečne kure, kot pravimo, se odpravi na tržnico, bližnjo kmetijo, k znancu znanca, ki ima kokoši doma. Ko odpremo kartonsko škatlo, ima v tem primeru skoraj vsako jajce neko svojo značilnost: je temnejše, svetlejše, večje, ima dva rumenjaka, tu in tam se katerega drži pero, spet drugega drekec. Med tako raznovrstnostjo pa res naletimo na taka, ki se pri kuhi vedejo nekoliko drugače, na primer da se kar razlezejo, še posebno beljak, kar večina opiše, kot da je voden.

Stara jajca, stara kokoš

Najpogosteje se odzovemo z dvomom, ali morda niso stara. To, da so nekoliko dlje čakala, je v resnici najpogostejša možnost. Lahko pa gre tudi samo za to, da je bila stara kokoš. Pri takih se rado zgodi, da je lupina morda rahlo pomečkana ali pa izjemno tanka, jajce ima dva rumenjaka, je drugačne oblike, ko ga ubijemo, se razleze bolj, kot smo pričakovali. Tako jajce je po navadi tudi »iz centra«: rumenjak ni v središču, pa na enem delu je večji zračni žep. Pri toplotni obdelavi beljak nekaj težje koagulira.

So taka jajca naravnost za na kompost?

Ne, dokler ne kažejo znakov pokvarjenosti. Najprej vas lahko greje občutek – mogoče v tem svetu malo potisnjen ob rob –, da človek, ki vam je jajca prodal, ceni svoje živali in se jih ne znebi takoj, ko njihov najboljši trenutek mine. Pri malih rejcih, ki imajo majhne količine, niti ni zelo verjetno, da bi bila jajca prav stara. Kot drugo: cela gora receptov je, kjer videz niti ni tako pomemben. Odlično se bodo obnesla kot umešana, za pripravo raznih solatnih dresingov, skratka za vse, kjer jajce tako ali tako umešamo med druge sestavine in videz ni tako pomemben. Ne bo pa šlo na primer s poširanjem.

Rumenjak, ki med kuhanjem pozeleni

Pa še ena modrost o starih jajcih, torej takih, ki jih hranimo že dlje, a pravilno, in so še popolnoma dobra. Pri teh se pogosteje zgodi, da rumenjak pri kuhanju neprivlačno pozeleni. To je železov sulfid, in to se zgodi, ker rumenjak vsebuje železo, to pa reagira z vodikovim sulfidom, ki se med segrevanjem sprošča iz beljaka in je znan po tem, da pač smrdi po jajcih. Jajca nikoli ne pozelenijo, če bi jih kuhali pod vreliščem, se pravi kuhljali.

Priporočamo še: Tedenski jedilnik: 5 klasik, ki jih priporoča Yaska

Naslovna fotografija: Alexpro9500/Getty Images