Filip Flisar in njegove pohorske šunke
Ta zanimiva pohorska zgodba se je začela na smučišču pred skoraj desetletjem: »Bil je 25. januar 2015, ko sem v Kreischbergu prečkal ciljno črto in postal svetovni prvak. Po prihodu v cilj me je novinarka presenečeno vprašala, kako mi je uspelo v zadnjih metrih proge prehiteti sotekmovalce in s tretjega mesta dobesedno skočiti na prvo. V afektu zmagoslavja sem ji lepo po domače razložil: Pohorske šunke so zašpanale na kuclih in to je to, ne?«
Besedna zveza se je nato držala Flisarja, in ko je nekoč k njemu pristopil navijač in ga vprašal, kdaj bo že začel izdelovati te šunke, je energični Štajerec naredil prvi korak v to smer. Recept je razvil v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Rače, kjer so pohorske šunke na začetku tudi izdelovali, danes pa nastajajo na štajerski Kmetiji Cimerman v kraju Stojnci, v občini Markovci. »To ni tipična šunka, saj ni zelo dimljena in zelo slana jed, ki jo lahko postrežemo zgolj ob veliki noči in samo s hrenom. Gre za že kuhano mesnino, ki jo lahko narežemo na tanko, kot pršut, in postrežemo vsak dan v letu. Lahko pa jo, seveda, pokuhamo in postrežemo toplo,« je uvodoma jasen Filip Flisar.
Odločil se je, da bodo prekajevali na klasični način, s pohorskimi drvmi, in uporabili tipične začimbe: jerebiko, brin in brusnice. »Kmetijo Cimerman vodi mlada in zagnana ekipa. Uporabljajo samo meso slovenskega porekla, obvladajo svoj posel, njihovi izdelki so najvišje kakovosti,« pojasni Flisar in doda, da svoje šunke v zadnjem času predstavlja tudi v sodelovanju z gostinsko družino Jezeršek. Nedavno jih je bilo tako mogoče pokusiti na Krvavcu, kjer so Jezerškovi pripravili že tradicionalni smučarsko-kulinarični Gourmet Cup.
Kje so še bile pohorske šunke v zadnjem letu?
»Ko takole pogledam nazaj, se mi zdi, da se je okoli njih kar malo premalo dogajalo. Ali pa tudi ne: uspešno smo začeli, dobili smo srebrno medaljo na Agri, ravno te dni pa šunke prihajajo tudi na trgovske police,« je razgibano prvo leto povzel Filip Flisar.
Samo še to: kako naj pohorsko šunko postrežemo? »Narezana na tanko, kot pršut, se odlično obnese v sendvičih. Kombiniramo jo lahko z različnimi čatniji, denimo z brusničnim, lahko se odločimo tudi za paradižnikov pesto. Zraven dodamo kaj sladkega, kaj kislega in že je tu odličen sendvič. Meni je zelo všeč sendvič z jajčno solato in hrustljavo pečeno pohorsko šunko. Vsekakor je to šunka, ki ni vezana le na veliko noč, ampak je pripravljena tako, da jo lahko odpremo, narežemo in ponudimo. Ali pa, kot že omenjeno, pogrejemo in postrežemo toplo,« je še pojasnil hitrobesedni Filip Flisar.