In tako je Slovenka napisala kuharsko knjigo, za katero je prejela prestižno nagrado

Prvo mesto si je »kraljica droži« prisvojila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Nominirana je bila kar v petih kategorijah, prvič pa je slovenska kuharska knjiga osvojila naziv Best of the Best na omenjenem tekmovanju.

Podelitev kuharskih nagrad – te veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig – je potekala v mestu Umeå na Švedskem. Mi pa smo se, prek telefona, pogovarjali med njenim turističnim in kulinaričnim raziskovanjem švedske prestolnice. Med drugim nam je povedala, da je ideja za knjigo – ki je sama zase že vizualno umetniški presežek – nastala že l. 2016. A takrat se ta knjiga, kot pove simpatična Korošica, še ni mogla zgoditi. Ker je najprej potrebovala vsebino, da ji je lahko dala obliko. »Zato je najprej nastala prva (Drožomanija) in druga (Sladka in slana drožomanija). Tretja knjiga pa je namenjena vsem, ki želijo iz kruha ustvariti svoje umetnine in jih podariti, saj kot pravi Anita Šumer, je kruh najlepše darilo.

Priporočamo: Pečemo z Anito Šumer: rešitve za pet začetniških težav pri pripravi droži

Kakšni so vaši prvi vtisi ob prejemu te prestižne nagrade?

(Premislek) Ne vem, vse je bilo neverjetno (nasmešek). Občutila sem veliko hvaležnosti, veselja, ponosa: na celotno ekipo, ki je sodelovala v tem velikem umetniškem projektu. Od fotografa Nika Jarha do stilistke Barbare Remec in oblikovalke Petje Montañez. Vsak od nas je prispeval najboljše od vsega, kar zna, zmore in lahko naredi. Vse to se je sestavilo v čudovito umetniško celoto in verjamem, da so tudi člani komisije začutili čas in ljubezen, ki sta bila vložena v pripravo te knjižne umetnine.



Kateri izmed motivov se vam je ob prejemu te nagrade prikradel v misli?

Motiv z naslovnice – moj portret. V njem so združene vse tehnike krašenja knjige, ki so opisane v knjigi, povzamejo pa tudi celotno bistvo knjige.

Recepte za kruh in droži imamo, pa tudi za njihovo okraševanje. Kakšen pa je recept za pisanje knjige, ki postane najboljša kuharska knjiga?

Veliko ljubezni, strasti, vloženega časa in truda vseh sodelujočih. Ko nekaj delaš s srcem in strastjo, ko res čutiš to knjigo, potem očitno pridejo tudi takšne nagrade, za katere si pred tem ne bi upala misliti, da bodo kdaj prišle. Ni veliko knjig, ki bi bile najboljše kuharske knjige na svetu, to tekmovanje je bilo izvedeno 27. leto. Do zdaj je bilo torej le 27 najboljših kuharskih knjig na svetu. Tekmovanje so t. i. kulinarični oskarji, komisija in predsednik tekmovanja so izjemni poznavalci kuharskih knjig, njenih avtorjev, ki opazijo detajle.

Kaj pa je bilo najtežje pri ustvarjanju te knjige, ki je res precej velik zalogaj; skupaj z videovsebinami, čudovitimi fotografijami, napotki …?

Včasih sem imela ustvarjalne blokade. Knjiga je intenzivno nastajala dobro leto, najprej v telefonu z zapiski, potem se je preselila na računalnik. A potem se je od časa do časa zgodila ustvarjalna blokada. Takrat sem se spočila in odšla v gozd. Tam se napisala kar dobršen del te knjige.



Bi izpostavili še kakšno zanimivo dejstvo o knjigi oz. njenem nastajanju?

Vse skupaj smo za fotografiranje porabili šest dni. Pečica je bila prižgana 12 ur na dan (in še vedno dela) (nasmešek). Porabila sem več kot 25 kilogramov moke. Sicer pa je knjiga narejena po zlatem rezu in precej velika, tako da pridejo fotografije še bolj do izraza.

Kot je dejal etnolog dr. Janez Bogataj, vaša knjiga ni le oživljanje zgodovinskih spominov, ampak v njihovih spoznanjih iskati nove ustvarjalne izzive. »Z okrašenim kruhom predvsem nekaj sporočamo, ustvarjamo vezi med kruhom in človekom, ki so v sodobnosti pogosto pretrgane ali celo pozabljene«. Kakšna je vaša vez s kruhom in kakšna si želite, da postane med tistimi, ki vzamejo v roke vašo knjigo in začnejo ustvarjati?

Mislim, da ljudje začutijo to delo, radost, veselje, ta moj navdih, ko vzamejo v roke knjigo in so potem tudi sami navdahnjeni. In potem doma pečejo kruh in ga okrasijo. Da podarjamo kruh in s tem sebe, svoj čas, svoj trud, svojo ljubezen. Zanimivo je, da so mi nekateri bralci dejali, da so bili žalostni, potem pa so vzeli v roke mojo knjigo, pa so jo začeli listati in postali bolj vedri.

Vaš pokojni mož je dejal, da kadar ste spekli kruh, ki ni bil okrašen, je bil ta prazen, dolgočasen, nekaj mu je manjkalo. Spečete kdaj kruh, ne da bi ga okrasili?

Zelo, zelo redko. Mogoče je en odstotek kruha, ki ga spečem, neokrašenega. Na skoraj vseh naredim vsaj zareze ali šablone.

In ta tehnika – s šablonami – je tudi najpreprostejša tehnika krašenja kruha?

Tako je. Tudi v knjigi so tehnike, ki jih je pet, razvrščene po težavnosti. Predlagam, da začnete s šablonami, pri njih imamo tri različne postopke – vsega skupaj pa je dvajset postopkov, ki so fotografirani korak za korakom. Na koncu je tudi pet postopkov, kako lahko kruh zavijemo. Pri vsakem postopku so tudi videoposnetki. Skupaj jih je 25. Skratka, vsakdo lahko najde nekaj zase.

Katera tehnika pa je vaša najljubša?

Ko nimam časa, vzamem šablonco, poigravam se tudi s posipi. Zarezovanje pa je mogoče še vedno zame tehnika, ki je na prvem mestu. S tem se začela – z vrezovanjem različnih motivov. Všeč mi je tudi ustvarjati s semeni in oreščki na površinah, tudi cvetje lahko lepo popestri kruh.



Kaj pa naljubši motiv?

Verjetno ta, ki je tudi najpreprostejši – klasje.

Koliko je pri tehnikah pomembna umetniška žilica oz. po drugi strani pekovsko znanje?

Verjetno tako kot pri vseh ostalih stvareh; na začetku nam ne gre tako, kot mislimo, potem pa več kot krasimo, bolje nam gre. Sama mislim, da se lahko z vajo vsega naučimo. In če obstaja volja in če imamo pomoč v obliki knjige in videoposnetkov, gre lažje.

Kdaj pri vaši hiši zmanjka kruha?

Tudi to se zgodi. Ampak, potem ga raje ne kupim, temveč počakam in ga zamesim. Imam pa tudi v zamrzovalniku kose kruha na zalogi.



Kaj želite sporočili s to knjigo Sloveniji in svetu?

Kruh je lahko darilo. Podarjeno z ljubeznijo, z vloženim časom in trudom, darilo, na katerem se nikoli ne nabira prah. Je darilo, ki se ga razveselimo, ker ga iz srca naredimo in podarimo.

Kaj danes, po teh desetih letih ustvarjanja, za vas pomeni kruh? Kaj so droži?

Kruh je ljubezen, droži so ljubezen. Je skrb za zdravje, je tudi meditacija, sprostitev, povezovanje z naravo, z drugimi ljudmi, ki jim kruh podarimo.

Knjiga ima tudi dobrodelno noto, saj je del sredstev od prodaje namenjen neprofitni organizaciji Lunina vila, ki nudi psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč otrokom in mladostnikom.

Fotografije: Nik Jarh

Preberite tudi: Tudi iz tega zelišča lahko pripravimo pesto