Martinovo pri vinski kraljici in kralju
Spoznala sta se lani, ob obrezovanju najstarejše trte na Lentu, bila je ljubezen na prvi pogled. Zdaj sta starša nekaj tednov starega Brina, zadnjih nekaj mesecev pa v osrčju Haloz vodita Krčmo Janževina. Kaj bosta kraljica in kralj postregla za martinovo?
Avgusta letos, le malo pred rojstvom vajinega sinčka, sta prevzela Krčmo Janževina. Kako da sta se odločila za ta korak?
Maja: Živiva na Velikem Vrhu pri Cirkulanah, pol ure vožnje od Janškega Vrha, kjer stoji krčma. Tilen je hišo na Velikem Vrhu kupil leta 2016, nekoliko pozneje se je začel ukvarjati z vinogradništvom in kletarjenjem. Lani sva kar doma pripravljala vinske degustacije – v pritličju hiše sva dnevno sobo spremenila v degustacijski prostor. Ko sva začela načrtovati družino, sva vedela, da tako ne bo šlo več, saj je bilo vse pod eno streho: naš dom in prostor, v katerem sva gostom ponudila vino in narezek. Najino delo se je preveč prepletalo z zasebnim življenjem, preveč ljudi sva spustila v svoj dom in ugotavljala sva, da se že kar malo izgubljava v vsem tem vrvežu.
Tilen: Nato nama je naproti prišla priložnost, da bi na Janškem Vrhu prevzela Krčmo Janževina. To štiristoletno hišo, ki ima zelo bogato zgodovino, je družina Mlakar pred nekaj leti lepo obnovila. Tu so razvijali tudi kulinariko, nato so gostinsko dejavnost opustili in iskali nekoga, ki bi naprej vodil to zgodbo. Sprva sva malo oklevala in o vsem res dobro razmislila, nato pa sva letos poleti prevzela krčmo.
Sta vajina poklica povezana z gostinstvom?
Maja: Sploh ne. Tilen je zdravstveni tehnik, jaz sem diplomirana inženirka živilstva in prehrane. Ravno zdaj končujem magistrski študij na ljubljanski biotehniški fakulteti.
Oba izhajata iz vinarskih družin, a sta doma v različnih delih Slovenije. Kakšna je torej vinska ponudba v krčmi?
Maja: Jaz sem Kranjčanka, po očetovi strani pa Belokranjka in tam imamo vinograde. Zato sem s sestro in bratom konce tedna ter počitnice preživljala v Beli krajini, kjer smo tudi pomagali v vinogradu. Tako v krčmi ponujamo modro frankinjo in rose iz družinske Kleti Pečarič-Meginc. Tilnovi starši imajo vinograde v Prlekiji, oba skupaj pa skrbiva za vinograde blizu najinega doma na Velikem Vrhu in tudi vodiva družinsko blagovno znamko vin Svino. Pod to znamko nastajajo penina in bela vina, med katerimi so sivi pinot, sauvignon, chardonnay, muškat otonel in šipon. Vse našteto tudi ponudimo gostom krčme.
O kako velikih vinogradih govorimo?
Maja: V Beli krajini je zasajenih 20.000 trsov, v Halozah imava s Tilnom tisoč trsov, medtem ko Tilnova družina v Prlekiji obdeluje vinograde, v katerih je 15.000 trsov.
Kako pa sta se lotila snovanja kulinarike, ki jo bosta ponujala v Krčmi Janževina?
Tilen: Odločitev je bila logična – pripravljamo domačo haloško hrano. Sestavine poiščemo pri lokalnih kmetih in pridelovalcih. Odprto imamo predvsem ob koncih tedna, za večje družbe pa kuhamo tudi druge dni. Ob sobotah je vselej na izbiro nekaj enolončnic, kot so kisle juhe, zelenjavne enolončnice, vampi. Ob sobotah ni treba rezervirati mize, ob nedeljah pa je rezervacija nujna, saj ta dan kuhamo nedeljska kosila, ki vključujejo govejo in sezonsko juho, potem pa so tu še različne pečenke, zrezki, solate in sladice, med katerimi je vedno tudi haloška gibanica, torej sladica iz kvašenega testa s skutnim nadevom.
Pripravljate tudi vinske degustacije v temi. Zakaj?
Tilen: Zanimivo se mi zdi, kako drugače doživljaš okuse, če ti je odvzet pomemben čut – vid. Težko ločiš med belim in rdečim vinom. Degustacije potekajo v temi naše vinske kleti, v spodnjih prostorih Krčme Janževina.
Kako ste imeli doma navado proslaviti martinovo?
Tilen: Pri nas je bil to čas za klasiko – raco, rdeče zelje in mlince. Mama je spekla tudi pogačo, seveda prleško, ali pa kaj skutnega oziroma sladico z jabolki.
Maja: Mi smo bili za martinovo kdaj v Kranju, kdaj v Beli krajini. V Kranju nismo pripravljali posebnih jedi, v Beli krajini pa so bile na mizi vse klasične jedi, ki jih je naštel že Tilen. V kozarcu pa je bila seveda mlada portugalka, ki je ob martinovem značilna za tiste kraje.
In kaj bosta v dneh okoli martinovega stregla svojim gostom?
Maja: Zamislili smo si martinov krožnik, na katerem bodo klasične jedi – račka in zraven še svinjska pečenka, mlinci, rdeče zelje, kot tudi hren in pražen krompir.
Ko že govorimo o martinovem in vinu. Kakšna je letina?
Tilen: Za martinovo so v preteklosti pili mošt oziroma mlado vino. To danes, ko so trgatve prej kot v preteklosti, ni več mogoče, saj do začetka novembra že nastane vino. Letos je bila pri nas trgatev že konec avgusta; tako zgodaj je bila le enkrat v preteklosti, pred kakimi šestdesetimi leti. Bo pa letošnja letina, kot kaže, kakovostna, a količinsko manjša. Iz naših vinogradov bo približno štirikrat manj vina kot lani. Leto 2024 je bilo za vinogradnike in za kmete nasploh zelo neugodno: najprej pozeba, nato malo toče, na koncu je udarila še suša.
