Odprta Kuhinja

Monstera: Poglejte, kako čudovito je posestvo Bineta in Katarine Volčič

Umirjen in udoben slog prevladuje tudi v sobah, ki so nastale v zgornjem nadstropju penziona.
Odpri galerijo
A+   A-
Predvidoma do začetka poletja bo Bine Volčič sprejel prve goste na Posestvu Monstera. Odpravili smo se v vas Motovilci, ki leži na severnem robu Slovenije, tik ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko.


Z enim naših najbolj znanih chefov smo se, s spokojnim pogledom na valovito živahno zeleno pokrajino, zatopili v pogovor o novi Monsteri, novi kuhinji in okusih, ki jih bomo že kaj kmalu našli pri Volčičevih na Goričkem.

Zakonca Volčič na Goričkem nimata sorodnikov, kot bi si marsikdo utegnil misliti. Imata pa v Prekmurju in okolici mnogo prijateljev, na katere sta se navezala po letu 2007. Takrat je Bine Volčič končal šolanje na pariški kuharski šoli Le Cordon Bleu in se skupaj s Katarino, ki jo je spoznal prav v Parizu, vrnil v Slovenijo. Službo je dobil v kuhinji hotela Livada v Morav­skih Toplicah in tako je mladi par dve leti živel v tem delu Slovenije. Med njima in domačini so se hitro spletle številne prijateljske vezi in se v letih, ki so sledila, samo še krepile.

Bine in Katarina Volčič: srečna na Goričkem.
Bine in Katarina Volčič: srečna na Goričkem.

Tako se je začelo ...


Najprej sama, nato pa s skupaj s sinom in pozneje še hčerkico sta se vedno rada vračala te kraje. »Pozimi leta 2017 je bilo; peljala sva se tu mimo in na strmem pobočju, tik pod cesto, zagledala staro domačijo. Zapeljala sva se do nje, navezala stik z lastniki in se odločila, da jo kupiva. To je bila, če lahko tako rečem, najina naložba za stara leta,« začne pripovedovati Katarina Volčič o zametkih posestva, ki leži na enem od goričkih gričkov, od koder se že odpira pogled proti nekaj kilometrov oddaljeni Avstriji.

A prišla je korona, svet je obstal, gostilne so zaprle vrata. Zakonca Volčič sta hitro ugotovila, da v tem svetu ne bo več tako, kot je bilo. Pohitela sta z obnovo domačije: staro stavbo porušila, na njenem mestu pa je začelo nastajati novo, sodobno poslopje. V tem mirnem delu Slovenije sta videla tudi prihodnost za mlado družino – oba otroka sta osnovnošolca – in tako so se, ob koncu prejšnjega šolskega leta, iz Kranja preselili na Goričko.

»Tu se odlično počutimo. Sploh nimamo občutka, da bi se kam preselili. Zdi se nam, da smo prišli nazaj domov,« pojasni Bine Volčič, ki je skupaj z ženo že lepo vpet v vaško življenje. Kadar je treba, pomaga sosedu pri skrbi za konje, vključen pa je tudi v Goričko drüjštvo za lepše vütro, ki povezuje prebivalce krajinskega parka, v katerem leži Posestvo Monstera.
Novost na knjižnih policah: Mateja Delakorda: nedeljske sladice so zdaj – knjiga

Osrednja stavba stoji na mestu, kjer je bila nekoč stara domačija.
Osrednja stavba stoji na mestu, kjer je bila nekoč stara domačija.


Veliko mizo iz hrastovega lesa sta prav za jedilnico na Posestvu Monstera izdelala mizarja iz Prekmurja.
Veliko mizo iz hrastovega lesa sta prav za jedilnico na Posestvu Monstera izdelala mizarja iz Prekmurja.

Kakšen je novi penzion?


Zakonca Volčič sta za urejanje posestva pridobila tudi evropski denar, namenjen spodbujanju nekmetijske dejavnosti na podeželju, in tako je na mestu stare domačije zrasel sodoben penzion. »Pri snovanju osrednjega poslopja, ki je zgrajeno v obliki črke U, podobno kot mnoge domačije v tem delu Slovenije, nas je vodila ena misel – da bo stavba, ko se okolica lepo zaraste, videti, kot da je tukaj že od nekdaj,« pojasni gostiteljica. Za načrte osrednjega poslopja in tudi notranjo opremo sta v tesnem sodelovanju z zakoncema poskrbeli mladi arhitektki Laura Klenovšek in Zala Košnik.

Ko smo te dni vstopili v penzion, so potekala še zadnja dela. Takoj za vhodnimi vrati nas je, poleg delavcev in družinskega kužka Rudija, pričakal velik, odprt in toplo opremljen skupni prostor. Oko se je kar takoj ustavilo na visečem kaminu, nasproti katerega je udoben kavč, ki prav vabi k posedanju.

Ta prostor, nekakšna dnevna soba za goste, se podaljša v jedilnico, ki jo zaznamuje markantna lesena miza s štirinajstimi stoli. Iz hrastovega lesa sta jo izdelala Tadej Stajnko in Tilen Kukel iz soboškega Hipoinga in bo stičišče dogajanja na Posestvu Monstera, pravi Bine Volčič: »Za to mizo bodo gostje penziona, ki se dotlej morda niti niso poznali, imeli skupne obede. Za to mizo se bodo posedli vsi, ki bodo v tistem trenutku pri nas, se spoznali in družili. Komur ne bo do družbe, pa se bo lahko umaknil ali v sobo ali v katerega od zunanjih kotičkov.«

Nad mizo je osem visečih luči. Tudi te nosijo posebno zgodbo. »Iz gline, ki je bila izkopana v okolici našega posestva, jih je izdelala keramičarka Anja Leskovar, ki keramiko za vsak dan izdeluje pod imenom Clayelej,« nam pojasni Katarina in doda, da so iz omenjenega ateljeja tudi številni krožniki, na katerih bo chef Volčič na Goričkem stregel svoje jedi. Eden manjših ravnih keramičnih krožnikov, tak za predjedi in morda sladice, pa je prav poseben, saj je posejan s tanjšimi, črtastimi izboklinami. Gre za prototip krožnika, ki ga je naredil Bine Volčič sam, keramičarka Anja Leskovar pa je po njem izdelala celotno serijo.

V kotu, tik ob jedilni mizi, skoraj do stropa sega lončnica, seveda monstera. »Dobila sva jo ob odprtju Bistroja Monstera, leta 2016,« pove Katarina in na vprašanje, kdo jima jo je podaril, izstreli: »Saj res – to so bili najini prekmurski prijatelji, Merklinovi. Tudi monstera se je vrnila domov.«

Umirjen in udoben slog prevladuje tudi v sobah, ki so nastale v zgornjem nadstropju penziona.
Umirjen in udoben slog prevladuje tudi v sobah, ki so nastale v zgornjem nadstropju penziona.

Ogenj in nova kuhinja


V pritličju je še velikanska kuhinja. »Vse življenje sem delal po različnih kuhin­jah in vse so bile majhne, zato je bila povsod prostorska stiska. Tu sem želel imeti veliko in zračno kuhinjo, ki je moj tempelj,« pripoveduje Bine. »Tudi v tem prostoru smo, kot sicer pri zasnovi pritličja, sledili ognju, ki ga lahko opazimo iz vsakega kotička. Tu so, poleg visečega kamina, še krušna peč, štedilnik na drva in tisti na plin. Kakorkoli obrnemo, se najboljša juha skuha na štedilniku, v katerem zakurimo na drva. Tudi vonj, ki se širi ob tem, da prostoru poseben čar. Nastane mehka toplina, ki je s plinom, ta je bolj oster, ne moremo pričarati.«

Kuhinja je velika in zračna ter zasnovana brez vrat tudi zato, da se gostje, ki pridejo na Posestvo Monstera, kar prosto sprehodijo do štedilnikov: »Tudi ko se doma zbudiš, greš že zjutraj v kuhinjo. In tudi tu se bodo gostje, ko se bodo zbudili, najprej oglasili v kuhinji, kjer bom zanje pripravljal zajtrk. Pri tem mi bodo lahko tudi pomagali ali me vprašali za kak kuharski nasvet.«

Bine je s to kuhinjo kompenziral vse, v katerih se je moral stiskati do zdaj.
Bine je s to kuhinjo kompenziral vse, v katerih se je moral stiskati do zdaj.


Tudi kokoši imajo svoj apartma na Posestvu Monstera.
Tudi kokoši imajo svoj apartma na Posestvu Monstera.

Brez številk, brez imen in televizije


Dnevna soba, jedilnica in kuhinja zajemajo pritličje penziona, v prvem nadstropju pa so sobe. Skupno šest, v njih bo lahko prespalo dvanajst gostov. Spet zanimivost: sobe niso označene s številkami ali imeni, temveč z risbami. Risbe, ki so nastale v ljubljanskem studiu Yin+Young, označujejo ogenj, vodo, zrak, zemljo, naravo in spirit oziroma dušo. Tako je denimo soba, iz katere se pogled razteza do sosedovega hleva, dobila zemeljsko označbo.

V sobah ni televizorjev (mimogrede: tudi družina Volčič že vrsto let živi brez televizorja v dnevni sobi). »Naš televizor je pogled skozi okno,« se nasmehne sogovornica.

Bine Volčič komaj čaka, da bo na Posestvu Monstera sprejel prve goste.
Bine Volčič komaj čaka, da bo na Posestvu Monstera sprejel prve goste.

Kaj pa hrana?


Rečeno v grobem, bo hrana razdeljena na dva dela: tu so kuharske delavnice, seveda pa tudi jedi, ki jih bodo pripravljali za goste penziona. Ti bodo, tako je zamišljeno, na Goričko pripotovali v petek po službi in se domov napotili v nedeljo, po zajtrku.

Vmes jih bo čakalo več kulinaričnih presenečenj: petkova večerja, lahko bi ji rekli »goričko koštanje«, ne bo nič kaj komplicirana. Temeljila bo na lokalnih dobrotah, zastavljena bo v slogu deljenja hrane, seveda postrežena v jedilnici, za mogočno leseno mizo.

Sobotni (in dan zatem še nedeljski) zajtrk, sestavljen iz izdelkov okoliških kmetovalcev, bo, kot rečeno, pripravil chef Volčič. Sobotna večerja pa bo drugačna kot dan poprej, saj bo bolj gurmanska in polna sodobnih kuharskih trendov: »To bo doživetje, moj teater.«

Za pokušino, kakšna hrana bo zaznamovala Posestvo Monstera, je tu recept Bineta Volčiča za postrv s šparglji. Kaj takega bi, če bi bil penzion že odprt, goste pričakalo na sobotni gurmanski večerji. »Za to jed uporabite rdečo postrv in bele šparglje,« svetuje Bine Volčič, medtem ko natančno ureja še zadnje detajle jedi, umetelno razporejene na glinen krožnik iz delavnice keramičarke Anje Leskovar.

Med pripravo jedi.
Med pripravo jedi.

Kakšen je naš prvi vtis?

Lepo, moderno, prijetno. Te tri besede po mojem mnenju najbolje opisujejo Posestvo Monstera. Veliko je lesa, veliko ognja (viseči kamin, krušna peč, štedilnika na drva in plin), veliko topline. Tu so tudi številne knjige, seveda kuharske. »Precej jih še imam v škatlah,« se kar malo opraviči Bine Volčič, mi pa lahko dodamo, da bi se že v listanje teh, ki so zdaj na policah, zatopili za več ur, kajti tu so sama zveneča imena – kuharska knjiga iz znane newyorške restavracije Eleven Madison Park, zbirka receptov s kuharske šole Le Cordon Bleu, tajsko-japonske recepture iz monaške restavracije MayaBay, kuharska knjiga iz skandinavske Nome ...

Priporočamo še: Guillaume Iskandar, chef leta 2023 v Srbiji: žal mu je, da si ni sam izmislil recepta za sarmo

Fotografije: Sonja Ravbar
Datum Objave: 1.6.2023 ob 20:06

Več iz te teme:

Bine Volčičmonstera

Naročite se na e-novice:

Špela Ankele
Špela AnkeleNovinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.