Na obisku: Sato Bento – skriti japonski biser v središču Ljubljane

Tisti, ki veliko potujete, veste, da se dobra hrana velikokrat skriva med ozkimi ulicami in vogalnimi restavracijami, pri nas pa težko rečemo, da je bolj skrito vedno boljše. Zato smo se govorice o odličnem sušiju odločili preveriti in ugotovili, da trend iz tujine v tem primeru zelo drži, saj smo v Sato Bentu, kot se imenuje restavracija, odkrili pravi japonski biser s čudovitimi grižljaji.

Sato Bento smo obiskali zjutraj, ko so kuharji v odprti kuhinji že pošteno žvenketali z lonci in noži, saj so se priprave na kosilo že zdavnaj začele. Pred nami so bili kupi narezane zelenjave in drugih pripravljenih sestavin, ki bodo kmalu postale del japonskih tradicionalnih jedi, a ker v restavraciji popolnoma vse jedi postrežejo sveže, se je priprava sušijev začela šele, ko smo pripravili naš objektiv.



Med pripravo nismo kaj dosti klepetali, saj je pri zvijanju sušija nadvse pomembna zbranost. »Moja menedžerka ne bi bila ravno srečna, če bi si poškodoval prste,« se pošali japonski chef Shin Sato, medtem ko z ostrim nožem nadvse natančno reže tanke rezine svežih rib. »Priprava zahteva veliko razmišljanja in fokus, če želiš, da so tvoji gostje zadovoljni. V profesionalni kuhinji moraš biti vedno z mislimi vsaj dva koraka naprej, da gre vse kot po maslu. In to velja za vse kuhinje, ne le japonske.«

Poleg njegovega spretnega sukanja v kuhinji je zanimiva tudi zgodba, zakaj je izbral ravno našo malo Slovenijo. Pred prihodom v Ljubljano je namreč kar nekaj časa živel v Londonu ter tam naletel na oglas za delo v naši prestolnici. »Prebral sem, da je Slovenija raznolika država – gorata, polna gozdov, ima morje. Rekel sem si, da je to idealen prostor zame,« nam riše spomine simpatični chef ter nam še razloži, kaj pomeni ime restavracije. »Sato je moj priimek, pa tudi najbolj pogost na Japonskem, bento pa v japonščini pomeni škatla za malico. Zdela se mi je zabavna šala, saj na Japonskem nihče ne bi poimenoval restavracije s tako običajnim imenom, tu pa se sliši dobro.«

V restavraciji boste vsak dan med tednom lahko uživali v kosilu ter degustacijski večerji. Vedno je na meniju suši, o katerem si lahko preberete v nadaljevanju članka, druga jed pa je po navadi domača japonska skleda ali krožnik. Sato najraje pripravlja shokado bento, torej bento, ki ga vsak dan lahko s seboj pograbimo tudi za v pisarno in je sestavljen iz različnih tradicionalnih jedi. Tako lahko iz ene škatle doživimo odličen maki sushi z zelenjavo, ribji sashimi, zelenjavo na načina tempura in nimono ter še kakšno češnjo na vrhu, ki je tisti dan na meniju.

Poskusili pa smo tudi drugo jed, ki ima tako kot večina japonskih jedi za imenom posebno zgodbo. »Oyako-don po japonsko namreč pomeni skleda staršev in otrok, saj jo sestavljajo riž s polivko iz piščanca in jajc (torej staršev in otrok),« so nam razložili v kuhinji in moramo reči, da je bila jed ravno tisto, kar potrebuješ na stresen deževen dan, topla in krepčilna.



Pravijo, da je Japonska nekaj čisto posebnega, enako pa velja za njihovo natančno in minimalistično, a tako dobro kuhinjo, ki je prevzela že marsikaterega gurmana. In ker so se majhne suši restavracije že kar dobro razširile po Evropi, nekaj pa jih imamo tudi že pri nas, nas je seveda zanimalo, ali lahko kmalu pričakujemo selitev ali še eno restavracijo Bento. »Vse ob svojem času,« se je le skrivnostno nasmehnil Sato.

S chefom Satom smo se seveda največ pogovarjali o tistem, kar mu gre najbolje od rok. Pripravi sušija. Intervju si preberite tukaj.

Fotografije: Tomi Lombar/Delo