Kmetija Monera: mladi par, ki se je kmetovanju posvetil z regenerativnim pristopom

»Ko sva ustvarila družino, sva otrokoma želela ponuditi najboljšo hrano. Vzpostavila sva prvi vrt brez prekopavanja in kupila deset kokoši. Želela sva, da točno vemo, od kod so sestavine, ki se znajdejo na naših krožnikih, in da so pridelane na naravi in človeku prijazen način,« začne pripovedovati Kristina Dežman.

Kot pojasni, sta se že od samega začetka spogledovala z idejo naravnega in permakulturnega kmetovanja, ki je nato prerasla v regenerativni pristop. V grobem ta način kmetijstva, ki je med mlado generacijo vse bolj cenjen, pomeni, da lahko mali kmet z učinkovitimi metodami in celostnim upravljanjem pozitivno prispeva k boljšemu okolju, razvoju lokalnega gospodarstva in, kar je najpomembnejše, tudi k regeneraciji narave.

Miha in Kristina Dežman sta leta 2022 začela ustvarjati Kmetijo Monera. (Foto: Črt Piksi)

Že od začetka ciljala visoko

Tako sta se zakonca Dežman začela učiti: »Največ znanja sva črpala pri evropskih in svetovnih pionirjih regenerativnega kmetijstva, kot sta Šved Richard Perkins in Američan Joe Salatin.« V marsičem pa sta bila onadva tista, ki sta pri nas naredila pionirske korake na tem področju, pojasni Miha: »Že prvo leto, to je leta 2022, ko sem še hodil v službo, sva imela 300 kokoši. Zanje sva prva pri nas urad­no registrirala premični kokošnjak, na kmetiji pa smo registrirali tudi pakirnico jajc.«

In že od začetka sta ciljala visoko, nadaljuje Kristina: »Vedela sva, da zaradi regenerativnega pristopa naše kokoši nesejo zelo kakovostna jajca, zato sva jih brez oklevanja ponudila odličnim gostincem na Dolenjskem, denimo Gostišču Repovž in Gostilni Vovko, lokalnim slaščičarjem in bližnjemu gostišču Pri dediju, slaščičarni Mihalek in Restavraciji Strelec. Že prvo leto sva končala z dobičkom in začela sva se poigravati z mislijo, da bi se oba posvetila zgolj kmetijstvu.«

Na začetku so bile kokoši nesnice ... (Foto: Črt Piksi)

Vsako leto korak naprej

Leto zatem, 2023, sta v ponudbo dodala pašne piščance (torej piščančje meso), mikrozelenje in redno dostavo zelenjavnih zabojčkov, polnih dobrot z domačije. Preskok v rasti kmetije je bil tako velik, da je Miha Dežman pustil službo in se zaposlil doma.

»Vsako leto narediva korak naprej. Lani sva denimo začela organizirati tematske izobraževalne delavnice, na katere se lahko prijavijo ljubiteljski vrtičkarji, skrbniki kokoši in piščancev ali kmetje, ki bi radi kaj več izvedeli o regenerativnem kmetijstvu. Hkrati sva že lani uvedla pripravništvo – pripravniku ponudiva bivanje, temeljito izobraževanje, prenos najinega znanja in praktično učenje ob vsakodnevnih opravilih,« pojasni Miha Dežman. Ob vprašanju, koliko pripravnikov se vsako leto prijavi za to sanjsko službo, se nasmehne: »Sploh ne veliko, so pa prijave, ki jih prejmeva, resne in napisane tako, da točno veva, ali je človek, ki se je prijavil na razpisano mesto, zanj tudi primeren.«

Prebujajoči se vrt na Kmetiji Monera (Foto: Črt Piksi)

Ustvariti boljšo prst

Letos bosta, nadaljuje Kristina Dežman, na kmetiji zasnovala še trajni nasad in med pridelovalne dejavnosti vključila agrogozdarstvo, kar v praksi pomeni integracijo dreves in grmičevja s pašniki oziroma živalmi: »Želiva oživiti in izboljšati tla, saj s tem povečujemo sposobnost zadrževanja ogljika in vode, kar pomeni, da bo v njih več mikroorganizmov oziroma življenja. To bo pozitivno vplivalo na življenje nad in pod tlemi. Sva mikrokmeta, ki živiva od tega, kar pridelava, najin fokus pa je predvsem na tem, da poskrbiva za izboljšanje tal, ki so bila v preteklosti obdelana na konvencionalni način.«

Zdaj obdelujeta tri hektare površin, ki bi jih lahko v prihodnosti razširila tja do pet hektarov. »Več trenutno niti ne zmoreva niti ne želiva. Kar si želiva, pa je to, da spodbudiva ljudi, naj jedo sezonsko, naj sežejo po tistem, kar zdaj raste in kar je pridelano pri nas. To je tisto, kar naše telo potrebuje v točno določenem trenutku in sezoni,« oriše Miha, ki tudi skrbi za to, da je Kmetija Monera na spletu predstavljena s prekrasnimi fotografijami.

Slana pita (kiš) s šparglji (Foto: Črt Piksi)

Lepo, težko in nepredvidljivo

»Na družbenih omrežjih se morda vse zdi krasno in idilično, a v resnici se vsak dan spoprijemamo z izzivi. Kmetija je živ sistem, ki je vsak dan odvisen od narave, vremena in neštetih drugih dejavnikov. Vsak dan spremljava vremensko napoved in tem podatkom takoj prilagodiva urnik,« pojasni Kristina Dežman in doda, da je zaradi vremenskih nihanj načrtovanje dela »vsako leto težje. A takšno, lepo, težko in nepredvidljivo, je tudi življenje, ki od nas zahteva, da ostajamo odprti in se ves čas učimo.«

Da ne pozabimo odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni beseda monera. To je kraljestvo prokariontov, enoceličarjev, ki so prvi naselili naš planet. »Najina želja je, da na kmetiji naseliva čim več mikrorganizmov ter s tem spodbudiva obnovo prsti ter bolj pestro in odporno rastje,« sklene Miha Dežman pogovor o unikatni mikro­kmetiji, ki jo objema valovita dolenjska pokrajina.

Zelena enolončnica z jajcem. (Foto: Črt Piksi)

Priporočamo še: Slajs: novost v Škofji Loki, kjer se vse vrti okoli fokač in gurmansko zasnovanih sendvičev