Pokukajte v Yaskino kuhinjo, ki je kombinacija minimalizma in toplih naravnih elementov
Vsekakor je to naše družinsko svetišče, kjer utripajo odnosi, kjer z otrokoma, »z moko na nosu«, ustvarjamo družinske spomine, kjer se med kuhanjem veliko dogaja, klepeta, smeje, rešujejo problemi ali sprejemajo pomembne življenjske odločitve in kjer jutra vedno dišijo po kavi, kjer pečica stalno brni, in je kotiček, iz katerega se vsak dan širijo vonjave po sveže pečenih in kuhanih dobrotah.
Kuhinja je pravzaprav tudi moj delovni prostor, moja pisarna in predvsem center ustvarjalnosti. Je moj kreativni prostor za sproščanje in mi omogoča, da izrazim sebe. Tukaj snujem kulinarične ideje, razvijam in preskušam recepte ter odkrivam nove okuse. S sodobnim pristopom najraje poustvarjam klasične, tradicionalne oziroma stare recepte z novo svežino, vsekakor pa dnevno pripravljam preproste obroke za družino. Svoji ustvarjalnosti dam krila pri zahtevnih sladicah. Zato bi lahko rekla, da je vsak moj krožnik majhna zgodba in moja kuhinja njeno gledališče.
Estetika in osebni slog
Rada se pošalim, da sem se, kot večni romantik, v življenju zaljubila kar trikrat: najprej v bodočega moža, nato v naš dom in potem še v svojo kuhinjo. Moje dolgoletne želje in sanje živeti v stiku z naravo in ob robu gozda so se pred nekaj leti uresničile. In nastala je tudi moja nova kuhinja, kombinacija minimalizma in toplih naravnih elementov.
Sem velika ljubiteljica naravnih materialov, zato sem kuhinjo zasnovala ravno po teh merilih in izbrala zemeljske tone ter poudarila materiale, kot sta les, ki prostor naredi topel in mu da značaj, ter kamen, ki ustvari eleganco, edinstven vzorec in naravno razigranost. Oba materiala vzbujata občutek povezanosti z naravo in izražata lepoto v svoji nepopolni popolnosti. Želela sem, da kuhinja deluje brezčasno in ni podrejena trendom. Predvsem pa sem želela doseči vtis umirjenosti in toplino domačnosti ter zasnovati trajno in estetsko privlačno kuhinjo. Ker obožujem detajle, sem njen videz zaokrožila z zlatimi dodatki in ji tako dodala nekaj »šika« ter malček trendovskega sloga, ki ga bom z leti zagotovo prilagodila, da bo kuhinja vedno sodobna in v koraku s časom.
V njej najraje izpostavim svoj osebni pridih, kot so recimo čipkasti prti iz babičine zbirke, pa njen mlinček za kavo, ki še vedno deluje, mamin dragoceni servis krožnikov z jušnikom, čajnik ter še nekaj prelepih posodic in krožnikov, ki jih zelo rada prinesem z družinskih potovanj. Prav posebno ljubi pa so mi skoraj 150 let stara skleda in krožniki stare mame, ki so zamenjali že nekaj družinskih generacij, zato vse to skrbno čuvam v omari nad delovnim pultom.
Pa tudi knjige, kuharske seveda, so dobile prav posebno mesto. Ker jih imam čisto preveč, na polici v kuhinji najraje gledam le tiste stare slovenske, ki so mi najbolj dragocene. In ne le zaradi avtorjev samih, temveč tudi zaradi tega, ker so večinoma zapuščina dedija Jocota, ki je bil prav tako strasten kuhar. Ker sem velika ljubiteljica (vsega) zelenega, pa mojo kuhinjo vedno krasijo sveža zelišča in barvit »pušlc« z domačega vrta ali bližnjega travnika.
Funkcionalnost je kraljica
Moja kuhinja je precej majhna in večkrat se hecam, da je zato precej bolj funkcionalna, saj imam vse na dosegu rok, a v resnici bi mi prav prišel prostor za delovni otok in kako dodatno omaro za vse težke litoželezne lonce, ponve, pekače in lesene dile ... Je pa oprema italijanske izdelave in ima nekaj prav prijetnih sodobnih lastnosti, kot so tiho zapiranje predalov in omaric, dobra led osvetlitev, vgrajen sistem za ločevanje odpadkov, poglobljeni in (po meri) do milimetra izkoriščeni zgornji elementi za shranjevanje, toplotno odporna kamnita delovna površina, keramično korito v barvi delovne površine z vodoodbojno površino, ki se preprosto čisti, ter prostostoječ štedilnik z dvema pečicama, ki sem ga »predelala« v vgradnega ter se zaradi lažjega čiščenja in lepšega videza celotne kuhinje tako izognila odprtim stikom med elementi.
Moja posebnost je, da se (kot sodobna gospodinja ali gospodinja v sodobni kuhinji) otepam vseh trendovskih aparatov, ki verjetno olajšajo delo v kuhinji, in sem zvesta skoraj edino kuhinjskemu mešalniku oziroma robotu, ki pa je moj najboljši prijatelj. Sicer se kuhinja tlorisno sodobno povezuje z jedilnim in dnevnim bivalnim delom hiše in to je zagotovo ena najbolj praktičnih in funkcionalnih rešitev za prijetno družinsko dinamiko.
Odprta kuhinja
Ima pa moja mala kuhinja veliko prednost, odliko, ki me zelo navdušuje in osrečuje. Vzporedno s steno z elementi in štedilnikom namreč poteka velika steklena stena z drsnimi vrati, zaradi česar imam v kuhinji veliko naravne svetlobe in zraka, prav tako pa občutek večje prostornosti, svobode in stika z naravo. Pogled skozi to veliko okno me nenehno pomirja in v vsakem letnem času navdihuje s podobo raznolike in barvite narave. Največji navdih so mi zelišča in okrasna jablana, pogosto imenovana drevo življenja, ki ravno zdaj cveti in spominja na pravo pomladno nevesto. Ko pa so steklena vrata odprta, nastane prekrasna povezava s teraso oziroma postane terasa podaljšek kuhinje ali obratno, kar daje občutek enotnega prostora, kjer se notranjost preliva v zunanjost, vse skupaj pa zaokroži še žvrgolenje ptičkov. Tako se moja kuhinja spremeni v kuliso za počasne vikend zajtrke, kosila na prostem, večerje ob svečkah ali vrtne zabave.
Naj vas povabimo še v druge kuhinje
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- To bo vaš majski favorit: prekrasna pita s šparglji
- Bezeg: vsi ga nabiramo, a le redki vedo, da je ta del strupen
- Puhasti rogljički s šunko in sirom: tako dobri, da bodo pošli še topli (VIDEO)
- Bograč, kot se ga lotijo v Lendavi, prestolnici te jedi
- Vabljeni na kuharsko delavnico: pisane solate in sklede za vse priložnosti
- Krompirjeva pita (krompiruša): enostavno, hitro in poceni – take recepte imamo najraje (VIDEO)