Resnica o jedilnih vrtnicah
Vrtnica je za mnoge kraljica rož in najlepša izmed cvetlic. Po grški mitologiji jo je ustvarila Afrodita, boginja ljubezni. V krščanstvu simbolizira Marijo in poimenuje čudodelni rožni venec. Tudi Slovenci imamo svoje izbrane sorte, od katerih so najbolj priljubljene 'Prešeren', 'Trubar', 'Ljubljana' … Vprašanja o njihovi primernosti za jedilne namene so zanimiva, v ospredje pa so prišla v zadnjih letih, saj je razvoj na tem področju res silovit. To nam pove že število več kot pet tisoč komercialno dostopnih sort. Čez tisoč jih gojijo tudi v Arboretumu Volčji Potok.
Če smo imeli včasih vrtnice le za okras, pa jih danes mnogi med nami želimo tudi koristno porabiti ali vsaj shraniti nekaj opojnosti in radosti zgodnjega poletja, ki sta v naših mislih povezana z njihovim omamnim vonjem. Vse vrtnice, ki jih imamo na vrtovih, so namreč – užitne. Pogoj za to je le, da jih ne tretiramo s škodljivimi sredstvi in da ne rastejo v onesnaženi zemlji.
To velja za domače: na drugi strani so vse vrtnice, ki jih kupimo v cvetličarni ali trgovini, preventivno obdelane prav s sredstvi, ki so za nas lahko toksična, lahko povzročajo kožne reakcije, vnetje sluznice in slabost. Sama res ne priporočam, da se uporabljajo za dekoracijo na tortah ali drugih jedeh, opažam pa, da se to dogaja zelo pogosto, verjetno zato, ker je dostopnost jedilnih vrtnic pri nas precej omejena in so drage.
Kaj so sploh jedilne vrtnice?
Izraz jedilne vrtnice označuje neformalno skupino tistih, ki imajo to lastnost, da so po aromi in okusu prijetne in imajo pogosto različne sadne note. V splošnem sicer velja, da so vse vrtnice užitne, zato je beseda »jedilne« malo zavajajoča, a za zdaj še nimamo drugega primernejšega izraza.
Sama imam doma posajene sorte z okusom maline, jagode in breskve. Pa ne gre za kakšne nenavadne gensko spremenjene vrste, ampak so to selekcionirane odporne vrste, ki ne zahtevajo veliko skrbi in niso nagnjene k boleznim. To je zelo pomembno, saj moramo pri izbiri vrtnic za kulinariko posebej paziti, da pri njih ne uporabljamo strupenih škropiv. Na svojem vrtu imam na primer vrtnico 'Theo Clevers', ki je med ljubitelji poznana po rožnatih cvetovih in aromi jagode. V vseh teh letih nisem imela nikoli težav s kakršnokoli boleznijo, ne glede na vreme ali obilnost škodljivcev. Zelo dobro se obnese v tortah in solatah, še posebej v kombinacijah z jagodami, limono in poprovo meto. Njena vonj in okus nista tako močna kot aroma jagod, a vseeno spominja nanje. Na svoj vrt sem jo posadila zato, ker cenim razvoj vrtnic v zadnjih letih, pa tudi prizadevam si, da na mojem vrtu rastline niso namenjene zgolj okrasu, ampak so tudi uporabne.
Kako izbrati?
Ko sem bila otrok, doma nismo imeli vrtnic. Takrat so veljale za rastline, ki ne morejo biti lepe brez škropljenja in intenzivne nege. Pogosto so imele obolele liste in so bile polne uši. Tako so bile vrtnice na mojem vrtu zame nekaj povsem novega. Z izbiro novejših odpornih sort je njihova vzgoja poenostavljena. Pomembno je le, da jih posadimo na sončne in zračne lege ter da niso pregoste.
Pogosto mi postavijo vprašanje, kje lahko kupimo jedilne vrtnice ali kako naj se odločimo med številnimi sortami, ki jih je mogoče dobiti na trgu. V zadnjem času vrtnarije pri prodaji vrtnic uporabljajo prav oznako »jedilne vrtnice«, zato da se v množici sort, ki so na izbiro, kupec lažje odloči. Mnogi celo svetujejo, da jih izbiramo glede na okus. S prijateljicami smo se ravno pošalile, kako nenavadno mora biti na pogled, ko prideš v vrtnarijo in začneš svojo pokušino;) Si predstavljate?
Kaj vse lahko naredimo iz vrtnic?
Uporaba vrtnic je široka. Sama jih veliko posušim in nato pripravim prah, ki je prijetnega vonja in okusa, uporabljamo pa ga lahko v različnih mešanicah – za smuti, v zeliščni soli ali za krašenje sladic. Omenila bi še vrtnično marmelado. No, v resnici gre bolj za sirup, saj dodamo veliko sladkorja. Kombiniramo jih lahko s sezonskim sadjem ali jagodičevjem, čeprav jih največkrat pripravljamo kar samostojne, ker jih lahko potem zelo raznoliko porabimo: pokapamo po mladem siru ali iz njih naredimo sladoled. Drobno nasekljane cvetove uporabljamo tudi v omakah. Kadar pa želimo, da ohranijo svojo teksturo, jih toplim prilogam in hladnim solatam dodamo šele na koncu priprave.
Med kombinacijami, ki jih sama največkrat uporabim, je spet tista najbolj logična – na primer, da vrtnico 'Eveline Wild', ki je intenzivnega sadnega vonja in rahlo spominja na breskev, kombiniram z breskvami. Njena prednost je, da pocvita vse leto, zato jo tudi v času, ko je sezona marelic, lahko uporabim kot dodatek marmeladi ali breskovim jedem.
Velikokrat vrtnice destiliramo, s čimer dobimo rožni hidrolat in eterično olje. Oboje lahko uporabljamo v kozmetiki, in če nismo uporabili drugih dodatkov, tudi v prehrani. Zelo priljubljena je priprava rožnega mazila, lahko tudi v kombinaciji z drugimi zelišči. Nepogrešljiv je vrtnični čaj, ki ga vedno pripravljamo v pokriti posodi, da ne izgubimo dišečih in zdravilnih eteričnih olj.
So vrtnice v resnici zdravilne?
Cvetovom dajejo barvo rastlinska barvila, na primer ksantofili in karotenoidi, ki delujejo antioksidativno, ščitijo pred ultravijoličnim sevanjem in blažijo vnetne procese v telesu. Ker pa vsebujejo še vrsto drugih zdravilnih učinkovin, npr. eterična olja, flavonoide, tanine, vitamine ..., tudi vrtnice veljajo za zdravilne rastline.
Pogosto lepota zahteva svojo ceno. Tako nas vrtnica ponavadi preseneti s trnom, ki mu, botanično pravilno, rečemo bodica. Ta predstavlja ovire in razočaranja – a nas vrtnica s svojo lepoto spodbuja, da ne izgubimo poguma. Po tradicionalni evropski medicini pa so prav rastline z bodicami tiste, ki zdravijo najbolj trdovratne bolezni.
Vrtnice se danes največkrat uporabljajo pri boleznih dihal, zasluzenosti telesa, pri boleznih črevesja, vnetjih sluznice in preprečevanju driske. Znane so kopeli za rodila pri ženskah, uporabljajo se tudi v čajih za srce, pri splošni utrujenosti in v pomirjevalnih pripravkih. Zdravilni pripravki so raznoliki, tako čaj kot tinktura, oljni macerat ali namočene v vinu.
So divji šipki še boljša, še bolj naravna vrtnica?
Šipki so zelo zanimiva botanična skupina. Pri nas jih raste približno dvajset vrst. Njihovo cvetje je prav tako uporabno kot gojene vrtnice. Ali so divji šipki boljši ali slabši, za nabiralca res ni vprašanje, saj je v naravi vse zelo uporabno. Vsekakor pa se vrtnična marmelada razlikuje od šipkove, ki je narejena iz plodov, pri vrtnici pa jo pripravljamo iz cvetov, redko iz plodov. Sama šipkove venčne liste velikokrat shranim kar tako, da jih dodam v med in dobro premešam. Tak »šipkov med« namažem na kruh ali uporabim kako drugače.
Priporočamo še: Posestvo Mala Rosa: izletniška kmetija, ki navdušuje s kulinaričnimi vrtnicami