TOP 5 zanimivosti o rebuli

Samo v tem delu sveta

Rebulo najdemo samo v Brdih, in to na slovenski in italijanski strani, ter v bliž­njem delu Vipavske doline. Tu ta sorta trte raste na opoki, torej na tipičnih lapornatih tleh, vinarji pa ji namenjajo najboljše lege – vrhove gričev, ki so usmerjeni proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu.

Rebula združuje vinarje z obeh strani meje in ti vsako leto septembra – letos je bilo že šestič zapored – pripravijo dogodek, ki v ospredje postavi to cenjeno vinsko sorto. Ni pa bilo vedno tako, smo slišali na letošnji delavnici v Vipolžah, kajti v ne tako oddaljeni preteklosti so rebulo pridelovali predvsem za domačo rabo, saj je nihče drug ni hotel piti.

Naj še omenimo, da tik za slovensko mejo deluje Združenje proizvajalcev rebule iz Oslavja, v katerem se je povezalo sedem vinogradnikov: Dario Prinčič, Radikon, Il Carpino, Fiegl, Primosic, La Castellada in Joško Gravner.

Oče rebule: Zvonimir Simčič

»Soustvaril in vodil je briško zadružno klet, ki je spodbudila razcvet celotne regije. Plod njegovih tehnoloških inovacij je bila zlata rebula, ki je postala velika prodajna uspešnica, sledila je še peneča rebula in briška klet je pod njegovo taktirko postala sinonim uspeha,« so v Brdih zapisali o očetu rebule, Zvonimirju (Miru) Simčiču z domačije Medot, ki si je prizadeval ohraniti rebulo »na prelomu prejšnjega stoletja, ko so ji vsi drugi obrnili hrbet«.

Knjiga o tekočem zlatu

Noah Charney, profesor umetnostne zgodovine in pisatelj, ki se je iz ZDA pred leti preselil v Slovenijo, je napisal knjigo o rebuli. Izšla je v angleščini, njen naslov je Zlato vino – rebula: tekoče zlato, ki povezuje Slovenijo in Italijo.

Seme za to knjigo je vzniknilo leta 2019, in to ravno v Vipolžah, kjer vsako leto septembra pripravijo delavnico (masterclass) o rebuli. Po njej se je Charney lotil raziskovanja rebule – najprej ji je posvetil članek, sledila je knjiga.

»Knjiga ni namenjena vinskim strokovnjakom, temveč vsem, ki jih zanimajo vina, potovanja in čezmejne zgodbe,« pravi avtor. Vanjo je dodal tudi jedi, ki se spajajo z rebulo, recepte pa so zapisali Ana Roš, Tomaž Kavčič, Uroš Fakuč, Mitja Sirk, Janez Bratovž in domačinka Marija Kocina, ki je prispevala navodila za pripravo domače frtalje.

Spotoma: Charney je napisal tudi nagrajeno knjigo z naslovom JB Restavracija, v kateri je opisano življenje in kuhanje chefa Janeza Bratovža.

Od penečega do sladkega in vse vmes

Med tistimi, ki rebulo visoko cenijo in nadvse spoštujejo, je someljerka in vinska akademikinja Mira Šemić.

Ko smo jo pred časom vprašali, katero sorto grozdja bi posadila v svoj vinograd, je brez pomisleka odgovorila: »To je pa popolnoma jasno: rebulo. Ta sorta me zares fascinira, ker je čudovita, zdržljiva in trdoživa. Pa kaj vse je mogoče narediti iz nje! Od penečega do sladkega vina in vse vmes, da niti ne omenjam danes tako razvpitega oranžnega vina. Imam jo za izrazito slovensko sorto v tem smislu, da je prišla povsod tja, do koder so prišli tudi Slovenci. Za vino­grad pa bi lokacijo izbirala od Vipave do Goriških brd – odlične razmere so tam, s pustimi lapornatimi tlemi, v katerih marsikatera sorta životari, rebula pa se razbohoti in da neverjetne rezultate.«

Še to: Mira Šemić je someljejka najvišje, III. stopnje. Diplomirala je na londonski vinski šoli, zatem pa je raziskala vse odtenke rebule in na vinski akademiji v Avstriji pridobila še naziv vinskega akademika.

Je v sorodu z grško robolo?

Leta 2012 so znanstveniki iz Italije, Slovenije, Grčije in Švice raziskovali povezavo med slovensko rebulo, italijansko ribollo giallo in grško robolo. Z molekularnimi raziskavami so ugotovili, da imata rebula in ribolla gialla identični genotip, kar pomeni, da gre za eno sorto, ki nosi različna, čeprav podobna imena. Hkrati so ugotovili, da grška bela vinska sorta grozdja robola ni enaka rebuli, sta pa tesno povezani. To zanimivost smo našli v knjižici, ki je v Vili Vipolže letos pospremila mednarod­no delavnico o rebuli.

Preberite tudi: Bubble tea: pijača, ki je obnorela slovensko mladino

Fotografije: Fotografije Sonja Ravbar, Fabrice Gallina, Špela Ankele

Deloindom.si: Genialen trik za urejanje predalov s papirjem za peko