Ljubljanske stojnice: 7 stvari, ki so nam padle v oči
Odpri galerijo
A+ A-
»Kdaj gremo na štante?« je vprašanje, ki ga v teh dneh pogosto slišimo. Mi pa se nismo nič spraševali, ampak smo v jedro Ljubljane kar šli.
1. Novo: vroči aperol
Če vam kuhano vino ne diši in se vam zdi, da je topel džin aktualen približno toliko kot lanski sneg, je letos čas za vroč aperol. Pripravijo vam ga tudi na stojnici z ljubkim imenom Pr' Kljukcu, ki jo najdemo blizu Tromostovja. Vodja stojnice se na vprašanje, kako pripravi napitek, najprej zarotniško nasmehne, češ da je to skrivnost, potem pa pove resnico: »Pomarančni sok, med, klinčki in druge zimske začimbe predstavljajo toplo osnovo, potem pa dodamo še aperol.« Na tej stojnici najdemo še nekaj zanimivosti, tudi pivo Kratochwill, jajčni liker bombardino ter gorenjski in dolenjski šus (za zadnja dva raje ne sprašujte, kaj je to). Cena za vroči aperol: 5 evrov.
Priporočamo: Imamo recept za vroči aperol
2. Klasika: praženi mandlji
Ne vemo, kaj je s temi hudo sladkimi stvarmi decembra, ampak brez njih bi bile praznične stojnice tako prazne in ponudba tako pusta. Ena najbolj pisanih sladkih stojnic je vsekakor tista, ki jo na Bregu postavi slovenjgraško medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo Perger 1757. Bi sladkorne palice ali lizike v pisanih barvah? Bi najdražji poklonili lectovo srce? Ste morda za trdi ali mehki turški med v treh odtenkih – eden je čokoladni, drugi navadni, tretji pa ima namesto lešnikov arašide? Mi smo za prgišče evrov izbrali pražene mandlje, ovite v karamelizirano skorjico.
3. Za darilo: slovenski džin
Grizljali smo torej pražene mandlje in se nekaj stojnic naprej ustavili pri džinu Broken Bones. Ravno se je obetala degustacija, a bolj kot to je bil zanimiv pogled na vseh sedem džinov in zraven še viski iz te male ljubljanske destilarne. Omenjeno prodajajo v steklenicah (in ne na kozarčke, kot bi kdo utegnil upati) in je torej prikladno darilo za koga, ki te sorte pijače pač obožuje. Bonus: prijazna prodajalka, ki z veseljem pove zgodbo o teh večkrat nagrajenih ljubljanskih džinih.
4. Kako je prileže: sarma iz Čada
Šele pri Šentjakobskem mostu smo ugotovili, da je tu prav zares že december. Hladen veter, zimska sivina. Pa še rokavice smo pozabili doma, zato je bil skrajni čas za nekaj krepkega. In kot nalašč je bila tu stojnica Čada – ljubljanske gostilne, ne afriške države, da ne bo pomote. Kako pestra ponudba! Sarma, zeljanica, juha, za sladkosnede pa še palačinke in baklave. Prva med naštetimi, sarma, pride na mizo s konkretnim kosom kruha. Okusna in domača je postala krasna podlaga za nadaljnje raziskovanje dobrot, ki jih ponuja praznična Ljubljana.
5. Hudo zanimivo: istrski napitki
Poneslo nas je na Kongresni trg, kjer sicer ni veliko stojnic, se nam je pa vsaj ena zdela zelo zanimiva. Tista, na kateri piše Istrska hiša in je del zgodbe, ki jo snuje koprsko vinarstvo Čok, to pa ima predstavništvi, torej restavraciji Altrokè in Vino & ribe, tudi v Ljubljani. V tej hiški na Kongresnem trgu je polno istrskih okusov – kuhanček je denimo v treh različicah: v enem se združita refošk in merlot, v drugem je rumeni muškat, v tretjem malvazija in chardonnay. Cene se gibajo med dvema in tremi evri. A bolj kot v kuhano vino smo se zazrli v pisano mavrico žganic, razporejenih v velike steklene kozarce. Napisi na njih so oznanjali: žižole, vinska rutica, mandarina, figov liker ... Ni nepomembno: na stojnici Istrske hiše lahko spoznate skoraj 20 »ta kratkih« okusov iz tega dela Slovenije.
6. Malo drugače: yakitori
Glede na prve stojnice, ki niso obetale drugega kot lepinje, čevape in kuhano vino, smo bili zdaj že prav navdušeni nad praznično izbiro. A nekaj je vseeno manjkalo ... Nekaj drugačnega, inovativnega. Nekaj tako bolj – finega. Pa smo šli do Križank, kjer je Mastercard letos prvič postavil praznično vasico. V njej so svoje mesto pod ljubljanskimi prazničnimi lučkami našle štiri ekipe znanih slovenskih restavracij: Nonbiri Sushi, Atelje in Grič (obe imata eno Michelinovo zvezdico) ter Hiša Polonka. Gričeva hiška je bila še zaprta, v Ateljeju so ponujali ocvrte pasta bolognese kroglice, lepljiv toffee kipnik in sarme. A te smo pokusili pri Čadu, zato se nam je oko ustavilo pri hiški Nonbiri Sushi. Pripravljajo ramen, suši in yakitori/kushiyaki. To zadnje so na žaru pečena nabodalca, ki so lahko iz govejega, piščančjega ali svinjskega mesa. Cene jedi pred Križankami so podobne cenam na drugih stojnicah in segajo od osem do dvanajst evrov.
7. Preprosto domače: kobariški štruklji
Najboljše smo pustili za konec, in to je hiška kobariške Hiše Polonka. V njej vam bo jedi verjetno pripravil Valter Kramar sam, no, nas je s kobariškimi štruklji razveselil mladi kuhar, ki je imel zgodaj popoldne – ko je večina stojnic še prav lenobno samevala – že polne roke dela s pripravo frike in legendarnega Frankovega rostbifa. Kobariški štruklji za sedem evrov so bili perfektni in tudi precej nasitni.
Kaj pa okrasje?
Na ljubljanskih stojnicah nismo lovili le okusov, ampak tudi ideje za božično okraševanje naših kuhinj. Nekaj lučk je sredi dneva že utripalo, plastični snežaki in raznoliki škrati so bolj ali manj uspešno vabili k nakupom. Idejo za to, da utripajoče lučke shranimo v kozarec za vlaganje, bomo verjetno uporabili že letos. Je bil pa za domačo uporabo vseeno malo preveč izrazit božični preblisk ekipe bistroja Breg – pred Križanke so namesto smrečice postavili plastično žensko lutko, tisto iz izložb z oblačili, ki so ji na glavo poveznili božičkovo kapico ter ji ključne dele prekrili z majhnimi tangicami in še manjšimi nalepkami.
Priporočamo še: Tedenski jedilnik z Midva kuhava
Fotografije Primož Bregar, Špela Ankele
Datum Objave: 12.12.2022 ob 08:12