Pivo: Kdo je Iggy in zakaj je John Lemon (1.del)

Iron Maiden, Motorhead, AC/DC, Status Quo in številni drugi – imajo svoje. Zdi se, da se je miselnost imeti svoje pivo med glasbeniki že dobro prijela. Ta val je pod­žgal tudi posel – imeti lastno pivo je dobra promocija za skupino, po drugi strani pa se takšno tudi dobro prodaja. Trooper Iron Maidenov si za prodajo zasluži odliko – bil je svetovna uspešnica. Etikete nekaterih drugih piv pa z imeni pripovedujejo, da gre za »glasbeno pivo«. Taki primeri so John Lemon, Bob Barley in Janis Hoplin, ki prihajajo iz pivovarne Visibaba. Pa Black Blood, ki ga je Bevog zvaril za Metaldays. In Tektonikov Iggy.

Bevog metalcem postregel s črno krvjo

Pivovarna Bevog je lani prvič zvarila pivo za festivala Punk Rock Holiday in Metaldays. Obiskovalcem so hoteli ponuditi craft pivo, saj ga vsi še ne poznajo, pravi Vasja Golar iz Bevoga. Dodaja, da gre v obeh primerih – tako pri craft pivu kot festivalih, posvečenih določeni glasbeni zvrsti – za subkulturo: »Ker smo sami veliki oboževalci glasbe, nekateri tudi glasbeniki, se nam je zdelo zanimivo ponuditi kakovostno pivo za popestritev kakovostnega festivala. To je tudi dobra promocija za festival, saj smo pivo prav tako prodajali po naši distribucijski mreži vse od Italije do Belgije, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Estoniji, na Nizozemskem, v Franciji in Avstriji pa še kje. Seveda se s tem promoviramo tako mi kot te vrste pivo nasploh, saj je zanimanje za posebno festivalsko pivo veliko in marsikdo potem pogleda še po dodatni (craft) ponudbi.«

»Za Punkrock smo pripravili ležak v slogu mexican lager, ki smo mu, za bonus in poseben čar, dodali še eksotični juzu – azijski agrum. Kakšno bo pivo letos, naj ostane še skrivnost.« Za MetalDays so ob lanski peti oblet­nici ponudili pivo, ki je bilo bolj metalsko – Black Blood. »To je bil black IPA, črno pivo z močnim okusom po sadju in hmelju ter kremasto strukturo, tudi s sokom ekološke rdeče pese. Po barvi je spominjalo na kri,« razlaga Golar. Pravi, da je ideja vzniknila ob razmišljanju, kaj sploh ponuditi metalcem: »Hotel sem res zanimivo pivo, in ker pri nas uporabljamo le prave surovine – brez umetnih barvil in arom –, sem se odločil za dodatek ekološko pridelane rdeče pese, ki ima zelo močno barvo. Poleg tega je dodala zelo fin in zanimiv okus po rdečem jagodičevju.«

ni podpisa

Letos blažje in svetlo

Tudi letos si bodo metalci lahko žejo gasili s posebnim pivom. Ne bo temno. »Lani je bilo močno. Za letos pa smo se odločili, da zanje pripravimo manj 'nevarno' pivo,« pravi v smehu. »Craft pivo postaja vse bolj priljubljeno in poznano, zato je napočil trenutek, da dober festival ponudi tudi to,« pravi Golar.

To ni edini primer sodelovanja med Bevogom in glasbenim svetom. Naredili so tudi pivo za skupino Dežurni krivci Bevogovega sodelavca in za glasbeno založbo God Bless This Mess ob njeni 20. obletnici, pa tudi za murskosoboški klub MIKK oziroma njihov vsakoletni glasbeni festival, kamor je Golar pogosto zahajal. »Z Mikkom smo zvarili Mikksicko (mexican lager), zelo osvežilno pivo, leto pozneje tudi Panikko (session ipa). Dežurni krivci so se odločili za precej preprost, a odličen lager, pivo za alternativno glasbeno založbo God Bless This Mess pa se je imenovalo This Mess.«

Bi ga lahko naredili tudi za klasično glasbo? »Absolutno, vendar o tem res še nismo razmišljali. Stremimo pa k temu, da ima tako pivo tudi neke vrste izobraževalno noto in da se predstavi čim večjemu krogu ljudi.«

ni podpisa

Iggy Pop ali Iggy Azalea?

Tektonik, ljubljanska mikropivovarna, z imeni piv, kot sta Iggy in Wayne, ne želi neposredno sugerirati določene osebe. Dajejo samo namige, pravijo. Iggy je nekoliko shizofrena oseba; sodeč po etiketi bi bil to lahko kultni Iggy Pop ali pa glasbenica Iggy Azalea, »saj je pol moški, pol ženska«, pravita Marko Jamnik in Niko Bregantič. »Iggyjev je več,« v smehu dodaja Bregantič, medtem ko se v ozadju vrti videospot avstralske glasbenice.

To nikakor ne pomeni, da se vprašanja niso vrstila. »Stari rockerji so nemudoma pomislili na Iggyja Popa, mladi pa na Iggy Azaleo,« pritrdita sogovornika. Tudi Dizzy, indian pale ale, bi bil lahko iz sveta glasbe, dodajata: »Na craft sceni je poleg poimenovanja, za kakšno pivo gre, pomembna tudi zgodba. Zato nismo želeli reči, da je to Iggy Pop ali Iggy Azalea, ampak je zgodba odprta za interpretacije.«

Ampak kako bi se drugače spomnili na kaj takega, če ne bi imeli rocka v krvi, sprašuje Jamnik. Oba menita, da se na glasbenih dogodkih pivo bolj prileže kot vino. »Lažje steče in manj alkohola vsebuje, pa še prijetno hladno se streže, kar poleti še posebno paše. Pivo je del festivalske kulture,« razmišlja Bregantič. Čeprav Tektonik za glasbene skupine še ni zvaril posebnega piva, podpira kulturo. »Sodelujemo s TamTam, galerijo na odprtem, sponzorirali smo predstavo v Plesnem teatru, pa Kinodvor. Smo pa že zvarili pivo za sodelavca, ki ima svojo skupino,« razlaga Bregantič. Dodaja, da pivo podarjajo tudi Veselim dihurčkom za koncerte, če skupine želijo craft pivo. »Smo pa odprti, da bi zvarili tudi kakšno za bende.«

ni podpisa

Janis Hoplin, Bob Barley, John Lemon

Preden se je Axel Deshayes pred 14 leti iz Belgije preselil na Hrvaško, je delal v glasbeni industriji. Nekoč promotor, tudi organizator festivalov, zdaj pa še vedno tudi DJ, ljubitelje craft piva navdušuje z Johnom Lemonom, Bobom Barleyjem in Janis Hoplin. »Ko sva s tedanjim poslovnim partnerjem začela razdelovati idejo o craft pivu, sva se odločila, da jih bova poimenovala po velikih glasbenikih, ki so navdihovali množice tako z glasbo kot filozofijo. Spremenila bova le eno črko,« razlaga zametke. »Gre za glasbenike, ki smo jih poslušali kot mulci. Kdo ne pozna Lennonove Imagine? Vsi trije omenjeni so predali globoka sporočila, zato smo se odločili zanje. Novi, ki se jim je pridružil, je Ol’ Dirty Bastard, ameriški raper, ustanovitelj skupine Wu-Tang Clan.«

Bob Barley se je nemudoma poklopil z ječmenom (barley je namreč ječmen v angleščini), hop pri Janis Hoplin je jasno hmelj, Ol Dirty Bastard pa je pisan na kožo hiphoperjem. Deshayes pravi, da bo luč sveta kmalu ugledalo tudi »jazz pivo« Django Reinhardt, pivo pa se bo imenovalo Mango Reinhardt. »V njem bo nedvomno mango, ali bo sladko ali grenko ali pšenično pa se še nisem odločil,« pravi Axel, ki menda s seboj v torbi vedno nosi vsaj en primerek vsakega piva.

Zanimivo pa je tudi, da je Deshayes, kakor se opiše v smehu, »pivovarski cigan«: »Nimam pivovarne, nikoli je nisem imel in mislim, da je tudi nikoli ne bom imel. Sem pivovarski cigan – veliko potujem in se z različnimi pivovarnami dogovarjam za varjenje piva. Večinoma delam s poslovnim partnerjem iz Srbije.« Zakaj? »Ker želim biti svoboden, neodvisen, se seliti, kadar hočem sam. Mnogi so dobri v vodenju pivovarne, zase menim, da mi gresta bolje od rok varjenje piva in izdelava recepta. Želim si biti veliko na terenu in se še naprej ukvarjati z glasbo.«

ni podpisa

Nadaljevanje preberite tukaj.

Besedilo: Simona Drevenšek
Fotografije: Getty Images, arhiv pivovarn