Pozabite na džintonik – to je pijača, ki bo naslednji poletni hit

Za lani so napovedovali, da bo prodaja samo v ZDA dosegla vrednost 2,5 milijarde dolarjev. Že ta podatek je dovolj, da smo si pobliže ogledali, kako nastaja hard seltzer, nenavadna gazirana voda z alkoholom. Pri nas ni proizvajalcev niti za prste ene roke. Koivu hard seltzer z okusom manga se je predstavil v šesti sezoni Lidlove Lojtr’ce domačih.

Kaj je hard seltzer

Tega pri nas večinoma opisujejo kot radensko z okusom in malo alkohola. Zanimivo je, da pravzaprav nastane s fermentacijo, glavna prednost v svetu, kot se vrti zdaj, pa se zdi v tem, da v nasprotju z drugimi alkoholnimi pijačami skoraj nima kalorij. In seveda to, da je nekaj novega, zanimivega. Skoraj vsako leto prinese kakšen tak hit. Sabina Rozman, ki nam je predstavila to pijačo, upa, da čas za hard seltzerje pri nas prihaja prav zdaj.

Toliko namreč ponavadi traja, da se trendi iz ZDA, na primer, zasidrajo pri nas. Prvi so tovrstno gazirano vodo z alkoholom sicer skuhali že pred približno tridesetimi leti v Avstraliji, resnično zanimanje pa je vzbudila šele konec prejšnjega desetletja v ZDA, kjer je trend sprožilo podjetje White Claw. V nekaj letih se je prodaja povečala za več sto odstotkov, tako da je to postala pijača, ki so jo v svoj program – ob upadu prodaje piva – začele vnašati skoraj vse pivovarne v tem delu sveta.

»V ZDA je bil velik trend, začel se je morda 2016, tri leta pozneje pa je bil res silovit. Ko sva to gledala, brala in poslušala, se je tudi nama zazdelo, da ta pijača odpira nove spektre. Pa na prvi pogled je kazalo, da je ne bi bilo težko narediti,« opisuje začetke ideje Sabina Rozman, drugi del družinskega tandema Koivu, ki izvira z Brezij na Gorenjskem, zdaj pa ima domicil v bližnjih Cerkljah. Glavni snovalec je bil njen mož Matija, zagnan ljubiteljski pivovar, prvi poskusi pa so se odvijali kar doma, v kleti, lani približno v tem času. V nekaj mesecih so dali take rezultate, to je bilo nekje novembra lani, da sta sploh lahko začela razmišljati, da bi pijačo dala na trg oziroma vsaj preverila, ali bi tudi Slovence množično zanimala. Na policah sicer hard seltzerji že so, tudi slovenski.

Recepturo je treba ujeti, določiti prava razmerja med sestavinami in okusi. »Začela sva razmišljati, kje bi kuhala, naj kupiva svojo opremo ali kje gostujeva …« Glede na to, kako se bo obnesel njun seltzer, bo mladi par razmišljal naprej, vsekakor pa na istem področju, pijače: morda žgenjekuha ali, po drugi strani, brezalkoholni segment.

Hard seltzer se servira se v kozarec 0,33 litra

Kako nastaja

V prekuhani vodi raztopijo sladkor, v naslednjem koraku primešajo kvasovke, ki se kar kupijo – več vrst jih je, ampak niso enake kot na primer za pivo, pojasnjuje sogovornica. Dodajo jim še hrano, ki se tudi kupi, in nekako v dveh tednih one svoje delo končajo: pomeni, pojedo sladkor in ga predelajo v alkohol. Tega je pri hard seltzerju do 5 volumenskih odstotkov, nekako tako si je mogoče predstavljati, da je ta vodica težka toliko kot povprečno pivo. Potem pijačo filtrirajo in razredčijo, na koncu pa dodajo arome in ogljikov dioksid za mehurčke. Celoten proces, od kuhanja vode do polnjenja, traja okvirno mesec dni. Vse to se da narediti z enako opremo kot pivo – zato se Koivu hard seltzer vari, ali kuha, kot pravijo sami, v kamniški mali pivovarni Maister.

Koivu

Prvo okušanje te pijače se verjetno konča tako, da človek ne ve, kam bi jo dal. Po vonju in tem, kako je videti, pričakuje nekaj drugega, bolj sladkega (v tem seltzerju je le nekaj naravnega sladila stevija). Tudi na podlagi etikete ni čisto jasno, kam bi jo dal – zaradi imena nekam na Finsko, mogoče? Razmišljanje gre v pravo smer: koivu je zares finsko ime za brezo. Zakonca Rozman sta ga izbrala, ker pač zveni nekoliko drugače, »primerno za ime neke pijače, se vam ne zdi?«, hkrati pa je referenca na kraj, kjer se je zgodba začela: Brezje. Tudi etiketo sta natuhtala sama, pri čemer je prav prišlo, da je Sabinina osnovna izobrazba grafično oblikovanje.

Bi se dalo okus lokalizirati? Kakšen bi bil slovenski, gorenjski? »Za zdaj imava dva okusa, ob mangu, ki je bil sprejet na Lojtr’co, še češnjo. Razmišljala sva o hruški, tepki, ta bi bila lahko gorenjska. Arome sicer kupiva v Nemčiji. Razmiš­ljala sva tudi o sadnih pirejih, vendar bi to verjetno zelo podražilo izdelek, česar pa nočeva – tudi v ZDA razmišljajo na ta način, da mora ostati cenovno ugoden.«

Sabina Rozman, drugi del družinskega tandema Koivu

V vsakem primeru: to je pijača poletja. Sabina še pove: servira se v kozarec 0,33 litra, bolj viski ali pa tudi bolj okrogle oblike, kot za gin tonic. Mango z rezino pomaranče in meto, češnja z rezino limete in mete, oba okusa pa z ledom.

Preberite tudi: Moka, ki ima svojo klapo

Fotografije Črt Piksi

Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed