Slovenski džini, ki si jih lahko pobarvate po svojem okusu

Poletje je čas koktajlov, zato smo se odpravili na obisk k še enemu izdelovalcu džina: Jerneju Horvatu. Ustvarja pod znamko Beyond Mura Distillery. Prekmurec, ki z družino živi v Domžalah, je od ljubiteljskega varilca piva presedlal na kuhanje džina.

Mikrodestilarno je, sicer biotehnolog, poimenoval Beyond Mura Distillery (ime ponazarja povezanost obeh bregov Mure). Džine pa je predstavil januarja letos. Prepričan je, da na slovenskem trgu še prostor za njegove džine. Že pred uradnim odprtjem mikrodestilarne se je Jernej Horvat udeležil slovenskega tekmovanja v žganjekuhi, kjer je osvojil srebrno priznanje. Prav tako pa je z vzorcem Džin #1, ki ga je poslal na priznano mednarodno tekmovanje Craft Spirit Berlin 2022, osvojil bronasto priznanje. Temu v čast je izdelal omejeno serijo džina, pobarvanega z žafranom. Lovorike je tako osvajal že preden so njegove džine bolje spoznali oz. okušali slovenski ljubitelji te aromatizirane žgane pijače z brinovimi jagodami, ki pa je – predvsem v kombinaciji s tonikom – v zadnjih letih tudi pri nas postala pravi (poletni) hit.

Prve začimbe za džin je pobral z domačega vrta

Džin je žganje, ki ponuja širok razpon za podpis avtorja; za nove kombinacije okusov. Kot pravi sogovornik, je posebnost njegovih džinov ta, da vsebujejo manjše število začimb. Teh je med pet in sedem, a imajo kljub temu bogato uravnoteženo aromo po brinu in koriandru, ki se zaključi s cvetlično noto. Uporablja le najboljše začimbe slovenskih proizvajalcev. Na samem začetku je začel eksperimentirati s tistimi, ki sta jih imela z ženo Nino, tudi Prekmurko, doma: sivko, limonsko travo, kamilico. To so tudi tri glavne začimbe prvega Džina #1. Drugi ima poletno svežino, ki jo ustvarjajo cvetovi vrtnice, rožmarin ter limonska lupina. Tretji Džin #3 pa krasijo orientalske začimbe in je po aromi in okusu bolj intenziven in drugačen kot njegova predhodnika. Lastnik mikrodestilarne pove anekdoto, da je tretji džin pravzaprav nastal iz paketa začimb za džine, ki ga je dobil ob nekem obdarovanju. Vse te začimbe pa je potem uporabil pri destilaciji.

Priporočamo: Ali džintonik zares odganja komarje
Jernej Horvat, Beyond Mura Distillery

»Uau učinek« naredijo barve

Poleg manjšega števila začimb, ki lahko tako bolje pridejo do izraza, pa je posebnost teh prekmursko-domžalskih džinov, ki nastajajo v domači kleti, ta, da želi njihov avtor izkušnjo pitja džina povzdigniti na višji nivo. »Ob nakupu prvega džina priložim modri cvet graha, s katerim lahko posameznik pijačo obarva modro. Ko pa mu doda tonik, se modra spremeni v rožnato barvo. Pri drugem džinu priložim hibiskus, ki džin obarva rožnato oz. rdeče,« pojasni biotehnolog, ki mu je njegova izobrazba pomagala pri samih postopkih priprave džina. Kako ga narediti na profesionalen način, po postopkih, ki ustrezajo standardom v primeru obiska inšpekcije. »Občutek za to, katere začimbe sodijo skupaj, pa mi je dala tudi senzorika, okušanje piv, kjer sem pridobil občutek, kdaj so okusi uravnoteženi in da kateri ne izstopa preveč«.

Tonik ne sme imeti dodanega sladkorja

Za džintonik, ki je tudi trenutno Jernejeva najljubša pijača, ki si jo v zmernih količinah privošči ob koncu tedna, je tako kot dober džin pomemben tudi dober tonik. »Najpomembnejše je, da tonik nima dodanega sladkorja. Sladkor namreč prekrije arome džina in nato čutiš sladkobo, ki pa sicer za tip London dry gin niso značilni.«

In ko smo ravno pri džintoniku, nam Jernej zaupa še recept za najosnovnejši džintonik. Pred tem pa pojasni, da je dobil veliko povratnih informacij, da je njegov džin dober tudi sam, z ledom. »Pomembno razmerje: damo nekje 50 ml džina in potem nekje 2 dl tonika, dodamo še led, kakšno rezino limone, rožmarina.« Citrusi namreč naredijo to pijačo osvežilno.

Poleg tega pa nam zaupa še recept za koktajl z Džinom #1. »Iz vseh začimb, ki so v džinu, sem poskusil ‘iztisniti arome’ na nek drug način. Začimbe sem skuhal, precedil, dodal sladkor in dobil sirup. Džinu #1 sem dodal ta sirup. Potem sem dodal še modri cvet graha, da se je obarval modro, ko pa sem na koncu dodal tonik, se je koktajl sčasoma obarval v rožnato.«

Slovenski izdelovalci džina poznani v tujini

Jernej je od piva k džinu presedlal tudi zato, ker je ta enostavnejši za pripravo. Za kuho potrebuje manj prostora in je – ker se žganje ne pokvari – bolj obvladljiv. Sogovornik pove, da ponuja tudi večjo možnosti izražanja. Prav tako pa je po njegovem pivo pri nas že malce v zatonu, medtem ko se mu zdi, da je sam še ujel val džinomanije in ga pravočasno izkoristil. »Ko sem nekaj primerkov poslal preizkuševalcem v tujino: na Dansko in v Nemčijo, so mi povedali, da na slovenskem nastaja ogromno dobrih džinov. To pomeni, da nas poznajo v tujini in se tam tudi za nas odpira trg. Tudi ostale pijače, ki prihajajo (denimo priljubljen hard seltzer), mislim, da ne bodo ogrozile samega džina. V Sloveniji imamo tudi tradicijo pitja brinjevca, ki sicer ni isto kot džin, pa vendar. (Op. a. brinjevec je sadno žganje, kjer gre za neposredno fermentacijo iz brinovih jagod).«

Kako nastaja džin

Jernej za destilacijo uporablja čisti etanol, ki ga dobi pri specializiranih dobaviteljih. Pred destilacijo se v destilator nameša mešanico etanola in vode. Pomembno je, kot pove sogovornik, da ima tekočina nekje 40 odstotkov alkohola. Stre začimbe in jih nasipa na mrežico, ki se nahaja nad mešanico. Destilacija se prične. Postopek je tak, da hlapi potujejo preko začimb. Na koncu se destilat razredči z destilirano vodo do 40 odstotkov in počaka vsaj teden, da se arome uravnotežijo.

Jernej Horvat, Beyond Mura Distillery

Na logotipu štorklja, ki predstavlja Prekmurje

Džine Beyond Mura Distillery za zdaj še ne moremo najti v trgovinah (saj trenutno še nima dovolj velikih količin), jih pa lahko zato v nekaj gostilnah: v Prekmurju, pa tudi v Osrednjeslovenski regiji. Stranke, ki kupujejo džine s simpatično etiketo in logotipom, na katerem je štorklja – ki predstavlja Prekmurje – prihajajo iz cele Slovenije: Primorske, Goriške, Osrednjeslovenske, Prekmurja, veliko tudi s Štajerske.

Preberite tudi: Trik pri kuhanju špagetov, ki se ga morate naučiti od italijanske none

Fotografije: Leon Vidic

Mična: To je najboljši del dneva za hujšanje
Beti Burger

Kakor se mi vsaka priložnost zdi dober razlog za peko torte ali pite, se vsaka moja »izgubljena« misel ponavadi znajde pri hrani in preizkušanju receptov.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed