Špricar: 5 pravil za pripravo

1. Pravila strežbe

Da, tudi za pijačo, ki jo uživamo v bolj preprostih trenutkih svojega obstoja, na primer takrat, ko poleti odložimo kramp ali se zvlečemo v senco najbližjega borovca, obstajajo pravila strežbe. Res pa je, da niso hudo zapletena, tudi nihče ne zameri, če niso dosledno izpeljana: kozarec naj bi bil hladen in privlačno orošen, sicer pa je lahko čisto navaden tradicionalen, rahlo trebušat in dvodecilitrski.

2. Vrstni red

V kozarec najprej nalije vino, in sicer do polovice, torej deciliter, ohlajeno mora biti na 8 do 12 stopinj Celzija. Potem se z zamahom, torej energično, dolije mineralna voda, drugi deci, ki v kozarcu spodbudi moziranje, to je tvorbo mehurčkov. Ta pa prinese občutek osvežilnosti.

3. Katera vina so primerna?

Nihče se ne bo spotikal, če si kdo naredi špricar iz sveže rebule ali malvazije, menijo sogovorniki, vendar so načeloma vina s teh območij bliže morju bolj »topla«, močnejša na alkoholu, zato večinoma raje posegamo po tistih, ki zrastejo na severovzhodu naše dežele: višja kislina, nižji alkohol, kot okvirna mejna vrednost je omenjena številka 11,5 %, vse, kar od tod narašča, pa načenja občutek, da smo se zares odžejali.

4. Kaj pa sorte grozdja?

»Največkrat na ocenjevanih najboljša mesta pobirajo zvrsti, torej vse zares znane mešanice, kot so ljutomerčan, haložan, janževec, jeruzalemčan in druge, med sortami pa je zanesljivo na prvem mestu laški rizling: ne nazadnje je to najbolj razširjena bela sorta pri nas in ima že po naravi lastnosti, ki poudarjajo odlike špricarja. Mogoče velja omeniti še šipon, ampak seveda ne vrhunskega, ki jih tudi imamo, ampak iz tistega dela, ki je namenjen vsakdanji porabi,« meni Jože Rozman, ki je avtor drobne, a »goste« knjižice o belih sortah grozdja Zlato iz belega.

5. Katera mineralna voda

Ali je še kdo drug opazil nenavadno naključje, da v istem delu Slovenije najdemo skoraj neizčrpen vir naravnih mineralnih vod, morda so nekatere po svetu celo bolj znane in cenjene kot doma, hkrati pa tu pridelujejo vina, ki se imenitno obnesejo v špricarjih – iz te kombinacije bi verjetno lahko iztržili veliko več, kot nam uspe danes, ko o ekonomskem učinku te pijače govorimo le v primeru špricar vina, od katerega živijo številni predvsem manjši vinogradniki vzhodne Slovenije.

Skoraj vsi sogovorniki se strinjajo, da je pri nas najprimernejša radenska, ampak ne iz Kraljevega vrelca, temveč iz vrtine v Petanjcih, kar je na steklenici tudi razločno označeno, pa zagotovo na to nikoli niste bili pozorni. Kot zelo primeren se je izkazal sarajevski kiseljak, pa avstrijski römerquelle, hrvaška jamnica. Se je pa ob eni od ciljanih degustacij izkazalo, da je zaradi visoke vsebnosti magnezija zares slaba ideja mešati katero koli vino s sicer znamenitim donatom: prisotni se spominjajo, da je v kozarcu nastalo nekaj, v čemer ni bilo nobenega znamenja življenja. Donat je izgubil svoj mehurčkasti značaj, vino pa je postalo »plehnato«.

Preberite tudi: Take bodo nove kleti znanih vinarjev

Naslovna fotografija: Jun/Getty Images

Onaplus.si: To je razlog, zakaj bi morali večkrat uživati sveži hmelj, je zdravilen in okusen