Odprta Kuhinja

Toniki: nova evforija na obzorju?

Odpri galerijo
A+   A-
Zaželeli ste si dobrega džintonika. Vzamete kozarec in vanj natočite četrtino svojega izbranega džina – vemo, odkar je tudi Slovenijo zajela ta evforija, se na vaši polici vedno najde dober primerek, za katerega ste odšteli nekaj denarja. Nato dodate led in tonik. Slednjega po standardnih navodilih dotočite tri četrtine. Večino, torej. Kakšen pa je ta tonik?



Kinin, ki ga pridobivajo iz drevesa kininovca in se že od 16. stoletja uporablja kot zdravilo proti malariji, je glavna in ključna sestavina, ki tej pijači daje grenak pridih. Napitek pa so po sili razmer, ko so svoje ljudi želeli obvarovati pred malarijo, odkrili častniki Britanske vzhodnoindijske družbe v Indiji, ki so za zdravilo mešali kinin s sladkorjem in vodo in tako izumili tonik. Ta je bil grenak in lažje ga je bilo spiti z džinom. Tako je v 19. stoletju povsem naključno nastal še džintonik. Ob koncu stoletja je bila pijača že na trgovskih policah. Leta 1871 se je rodil tonik Schweppes, prva gazirana pijača z vsebnostjo kinina. Po podatkih podjetja Mordor Inteligence, ki se ukvarja s tržnimi analizami, globalnemu trgu tonikov zdaj vladajo Fever Tree, Dr Pepper Snapple Group, Whole Foods, Boylan Heritage in Watson Group, pomembni igralci pa so še Q Drinks, Thomas Henry in Bradleys Tonic. V obdobju od 2018 do 2023 napovedujejo 6,5-odstotno rast svetovne prodaje tonikov.

Razcvet tonika v zadnjem desetletju


V 21. stoletju je začelo rasti povpraševanje po premium napitkih in s tem tudi polnilih za dolge napitke, koktajle, v katerih je zvezda še drugi element. Tako je recimo džintonik dober toliko, kolikor je dober tonik. Takšno je bilo tudi izhodišče, ki sta si ga daljnega leta 2003 postavila soustanovitelja znamke Fever Tree Charles Rolls in Tim Warrillow iz Anglije. Zdaj vodilno podjetje pri ponudbi premium tonikov, ki lahko delajo družbo visokokakovostnim alkoholnim pijačam, je leta 2005 dalo na trg prve stekleničke. Te so poustvarile utrip daljne kolonialne Indije, ki jo pričarajo kinin, citronska kislina in mehka izvirska voda. Leta 2006 so našle pot do Španije, vse do michelinovca Ferrana Adrie iz restavracije El Bulli, ki je pravi ljubitelj džintonikov. Z ekipo so bili tako navdušeni nad izdelkom, saj so lahko izpopolnili svojo najljubšo pijačo, da so se obrnili na Fever Tree v želji po sodelovanju. To je bilo leto, ko so v podjetju vzpostavili distribucijo, pove Marc Calabuig, direktor Fever Tree za južno Evropo, ki bo 1. junija sodeloval na Brini, ljubljanskem festivalu džina, kjer bo s sommelierjem Gašperjem Čarmanom iz eVina vodil delavnico, namenjeno izobraževanju o džinu, mešanju in postrežbi koktajlov z džinom.

ni podpisa
ni podpisa


Kaj pa pravzaprav je dober tonik?


»Dober tonik okrepi lastnosti dobre alkoholne pijače, ne pa prikrije, kakor je značilno za cenene izdelke,« pove Calabuig, ki poudari, da premium toniki svojo kakovost in ceno upravičijo z uporabo naravnih sestavin, ne vsebujejo umetnih sladil, aditivov in konzervansov. Fever Tree uporablja le najboljši in avtohton kinin (poceni različice na trgu imajo le okus po kininu) in najbolj fina eterična olja. Zanj so značilni elegantni mehurčki kot pri penini, zaradi dobrega okusa pa lahko zdaj že serijo najrazličnejših okusov tonikov pijemo tudi samostojno.
Priporočamo še: Kulinarični pobeg: Roxanich

Prihaja še ena revolucija?


Fever Tree je v Sloveniji že dobro uveljavljen, stekleničk se v večjih trgovskih centrih ali z naročilom po spletu lahko razveselimo tudi potrošniki, ne le lokali. Calabuig pravi, da se je revolucija džintonika leta 2006 začela v Španiji in se nato razširila drugod po svetu, zdaj je na vrsti tudi Slovenija. Pa ne le s ponudbo najrazličnejših znamk džina, narejenega v tujini in pri nas, v ospredje zagotovo prihaja tudi tonik, o čemer smo se lahko prepričali med obiskom ljubljanskih lokalov, ki ponujajo odbite džine, o katerih ste lahko brali pred mesecem tukaj. Tako so nas v Magdi seznanili s tonikom Ledger's, ki mu sladkobo daje stevija, ime pa je dobil po raziskovalcu Charlesu Ledgerju, ki se je leta 1862 odpravil v Peru v iskat kinin za zdravljenje vročice. Zasledili smo tudi tonik 1724, katerega ime se nanaša na nadmorsko višino na perujski inkovski poti, na kateri rastejo drevesa kininovca. Prav tako slovi po naravnih sestavinah, manj grenkem okusu, v njem pa lahko začutimo note citrusov in mandarin. Primerkov je še veliko več. Ne moremo mimo mladega podjetja iz Berlina, na trgu navzočega s serijo tonikov in nekaterih drugih gaziranih napitkov, ki je ime prevzelo po izumitelju gaziranih pijač. Dobimo jih tudi pri nas v bolje založenih trgovinah, všeč pa so predvsem tistim, ki jim prija bolj grenak okus. Za Thomasa Henryja je namreč značilna visoka vsebnost kinina. To je močno gaziran tonik, a z majhnimi mehurčki, kar prispeva k dodatnemu občutku svežine, zaznamo tudi nežne arome cvetlic in citrusov.

ni podpisa
ni podpisa


Novost: slovenski Hoppy Tonic


Med premium različicami teh mehurčkastih brezalkoholnih napitkov pa ne moremo mimo domače pridobitve, ki se je rodila v sodelovanju med ajdovsko pivovarno Pelicon in butičnim proizvajalcem džina Bratinov. Tudi ta primerek je narejen z naravnim kininom in esenco pomaranče, njegova posebnost pa je hmelj (aromatična sorta citra), s katerim Pelicon ostaja zvest pivovarskemu bistvu. Zato tudi Hoppy Tonic, kajti hops v angleščini pomeni hmelj in z besedno igro je nastalo prikupno in zapomnljivo ime. Prav tako vsebuje malo sladkorja, uporabili so invertnega, ki z manjšo količino obljublja zadosten občutek sladkosti, zato je tonik zelo piten tudi samostojno, predvsem če je ohlajen na 8 stopinj Celzija. Zasnovan je tako, da iz širokega nabora žganic izvabi sveže in sadne arome. Ustvarjen je za družbo džina Bratinov #3, a se zaradi svoje uravnoteženosti, nežnosti in prijetnosti zlahka meša tudi z drugimi. Ima pa ta izum, tako kot vsa resna odkritja na tem svetu, hecno zgodbo: začelo se je z idejo o kraft sodavicah, ki se je Mateju Peliconu in Aniti Lozar po glavi podila že nekaj časa. Najprej sta malo za šalo, malo zares poskuse po starih receptih za zdravilne tonike izvajala kar v domačem loncu, da bi skuhala domači tonik ali gazirano limonado z zelišči, ki bi od njiju odganjala komarje. Nato pa je vse skupaj v družbi prijatelja Mihe Bratine, ki se je sočasno uril v destiliranju džina, postalo resno. Poiskali so dobavitelje eksotičnih sestavin in namešali prvih sto litrov tonika. Obneslo se je, danes ga lahko pijemo vsi. Ni pa to edini slovenski primerek na trgu, prvi se je slovenskemu džinu Limbay pridružil še istoimenski tonik.

Brina: še nekaj dni do festivala


Kako pomemben je dober tonik, boste lahko odkrili in pokusili na prihajajoči Brini, ljubljanskem festivalu džina, ki bo 1. junija potekal v Križankah. Prvi del bo, kakor smo že omenili, namenjen izobraževanju o džinu, mešanju in postrežbi džin koktajlov na posebni delavnici, ki se bo začela ob 15. uri, udeležba na njej je brezplačna tako kot vstop na festival. Osrednji del Brine bo predstavitev 17 razstavljavcev, med katerimi bo večina vrhunskih slovenskih destilarjev džina ter nekaj izbranih tujih, s kompleksnim mešanjem džin koktajlov pa se bodo obiskovalci lahko spoznali na razstavnem prostoru Fetiche Bara. Vse koktajle bodo lahko pokušali iz ekskluzivnega festivalskega kozarca Polaris, ki so ga oblikovali in izdelali v Steklarni Hrastnik za lastno blagovno znamko Hrastnik 1860, ekskluzivni tonik festivala pa bodo ravno toniki Fever Tree by eVino. Poskrbljeno bo tudi za kulinarično dimenzijo z jedmi Jorga Zupana iz restavracije Atelje, Jakoba Pintarja iz TaBarja in Igorja Jagodica iz restavracije Strelec.
Preberite tudi: 4 filtri, ki jih moramo redno menjati

Fotografije: Getty Images, Sonja Ravbar in Irena Udovič
Datum Objave: 8.5.2019 ob 13:05

Več iz te teme:

BrinadžintonikdžintonikHoppy TonicFever Tree

Naročite se na e-novice:

Mateja Delakorda
Mateja DelakordaKuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.