5 odbitih ginov iz ljubljanskih lokalov

Fetiche: Amuerte

Smrtno resna steklenica. Krasi jo lobanja, ki opomni, da nas dama s koso pričakuje, zato moramo živeti polno, dokler lahko. Amuerte je edini gin na svetu, v katerem najdemo kokine liste. A zgodba o nastanku znamke je pravzaprav povezana z ljubeznijo. Mož in žena, Havi Cruz in Adrian Dominguez iz Belgije, sta se podala na potovanje po svetu, da bi našla recept za najboljši gin. V iskanju popolnih sestavin sta v Peruju odkrila kokine liste, ki s svojo grenkobo uravnovesijo eksotično sladkobo južnoameriškega sadja. V Fetichu na ljubljanskem nabrežju je to trenutno najbolj opažen primerek med petdesetimi v zbirki tega bara, pove lastnik Grega Božičnik, ki ima na zalogi obe različici: belo, bolj zeliščno obarvano, in črno, s poudarjeno sadno noto. »Ta je mogoče bolj ženska,« meni Božičnik. »V ospredju je sadež tamarilo, ki je križanec med paradižnikom, ringlojem in slivo. Rezino tega posušenega sadeža tudi postrežemo v kozarčku amuerteja,« opiše sogovornik, ki si želi, da bi se evforija, ki je nastala okoli ginov, prelila tudi v razvoj kakovostne scene koktajlov pri nas.

Priporočamo še: Recepti in namigi z ginom slovenskih proizvajalcev

TaBar: Broken bones

Malce naprej od Feticha, na Ribjem trgu, se skriva TaBar, kraj, kjer je doma lokalno v majhnih grižljajih. Jurij Osole, lastnik in kreativni vodja TaBara, pove, da imajo v zbirki veliko, skoraj sedemdeset ginov, a želijo posebej omeniti lokalnega, saj je prav to zgodba, na katero so ponosni. »Mogoče ta gin ni tako odbit, kot bi lahko bil, a je naš,« poudari. Broken bones v ospredje postavlja citruse, bistvo pa sta šipek in lipa, je bolj oljnat, odličen v kombinaciji s tonikom, čeprav si zasluži, da ga pokusimo čistega, in prav tako na voljo v dveh različicah, izdelanih po postopkih london dry in navy strength. »Zares odbita pa sta dizajn in nastanek imena. Na zamašku sta namreč zarisani dve kosti, ki se med odpiranjem 'zlomita'. To pa zato, ker sta si avtorja pijače in lastnika ljubljanske destilarne Boštjan Marušič in Borut Osojnik med polnjenjem soda z viskijem dejansko polomila kosti in pozneje tako poimenovala svojo znamko.« Broken bones vam tokrat predstavljamo v koktajlu brina, prvem ljubljanskem gin koktajlu, poimenovanem po festivalu gina, ki prihaja v mesto prihodnji mesec. V TaBaru ga postrežejo s sirupom iz citrusov in jabolka, ki ga izdelajo sami in ki si ga gostje lahko odmerijo po občutku. Koktajl v originalni različici poleg gina vsebuje še sirup iz ingverja, jabolka in limone, roza tonik in rezini limonine lupine in rdečega jabolka. Na voljo je še v nekaj izbranih ljubljanskih lokalih.

Priporočamo še: Sam svoj mojster: Koktajli

Magda: Tinto

Pravega portugalskega posebneža najdemo v Magdi, hipsterskem baru na Pogačarjevem trgu. Tinto se je rodil v vasici Valence in slovi kot prvi rdeči gin na svetu. Staša Gruškovnjak, barmanka tukaj, pove, da pri njih med približno 35 imeni najdemo veliko posebnih različic, a tinto izstopa, ker ima barvo maceriranih portugalskih krušk (perico) in maceriranih zelišč. Je trikrat destiliran z ržjo in ječmenom, brinom, pomarančno in limonino lupinico, maceriranimi lokalnimi zelišči, kot so koper, lovor, mačja meta, bezeg, melisa, rožmarin, dodani so tudi evkaliptus in lubje bele vrbe, sivka, divja zelena, robida, mak in portugalska hruška. Postregli so nam ga brez tonika, če pa že, bi ga Staša zmešala s tonikom Ledger's, ki je najbolj nevtralen, saj je tinto izjemno izrazit. Pravijo, da je ta gin idealen ob zadnjih poletnih dneh, ki se prevesijo v jesen, saj je prav to čas, ko dozorijo portugalske hruške, srce te pijače, ki ji daje edinstven pečat.

Priporočamo še:  Samorogov gin tonik kot ga strežejo na ljubljanskem nabrežju

eVino bar: Gunpowder

Svetlo modra steklenica z irskim ginom, polnim svežine, ki jo zaokrožijo citrusi, note zelenega čaja, po katerem nosi tudi ime, in orientalskih začimb. Je destilat 12 sestavin, povedo, med katerimi najdemo tudi zvezdasti janež, limeto, grenivko, kardamom, koriandrova semena, kumino, orientalsko limono ... To je eden lepših ginov po pookusu, vonju in aromi, ki sodi med premium gine, verjamemo pri eVinu, in je rezultat radovednih misli irskega avtorja P. J. Rigneyja, modernega Marka Pola irskih žganih pijač, ki je navdih s svojih potovanj prenesel nazaj v to deželo in ga udejanjil v steklenicah. Rigney je pomembno ime na področju kraft destiliranja in je v 30 letih svoje profesionalne kariere ustvaril več kot 20 mednarodnih pijač. Kaj pa zajec z rogovi, ki krasi etiketo? To je pravzaprav mitološko bitje (ne zajec ne antilopa), ki domišljijsko biva na območju, kjer danes stoji destilarna. Kitajska pismenka na etiketi pomeni zeleni čaj gunpowder in leto 2015, ko je gin pravzaprav nastal.

As Aperitivo: Limbay

V As Aperitivu so izbrali slovenski gin Limbay Jožeta Janežiča, ki je svoj izdelek poimenoval po Limskem kanalu, kraju, v katerem se mu je porodila ideja zanj. Glavne sestavine recepta so ostrige, hrastovi sodi, morski koprc, rožmarin, slovenska lipa, brinje, izvirska voda, poudarjajo pa še, da pri končnem izdelku ne gre zanemariti slovenske trmoglavosti in kančka sreče. Barman nam ga je ponudil z istoimenskim tonikom.

Priporočamo še: Gin tonik: skrivnosti za popolno mešanico

Festival Brina

Še več ginov in zgodb bomo lahko spoznali na festivalu Brina, ki bo ekskluziven in prvi takšen dogodek v Ljubljani. Zgodil se bo 1. junija 2019 v Križankah. Brina bo združila destilarje gina, izbrane chefe, sommelierje in druge strokovnjake s področja kulinarike in proizvodnje gina. Ljubitelji te žlahtne in vedno bolj priljubljene pijače bodo imeli priložnost pokusiti primerke, ki prihajajo izpod rok domačih in tujih destilarjev, se udeležiti delavnic na temo okušanja in proizvodnje gina ter se naučiti, kako spajati gin, brin in hrano. Obiskovalce bodo tudi ozaveščali o naravni dediščini Slovenije, saj je slovenski brin, kot glavna sestavina gina, v svetu prepoznan kot eden najbolj kakovostnih. Tako si organizatorji (to so imena, ki jih poznamo pod znamko Odprta kuhna) prizadevajo zaokrožiti in obogatiti kulinarično in turistično ponudbo mesta ter Ljubljano postaviti ob bok drugim svetovnim prestolnicam, kjer potekajo podobne prireditve.

Priporočamo še:  Zakaj gina ne smemo kuhati