TOP roséji za poletne dni po izboru uredništva

Včasih se je roséju delala huda krivica. Da je damski in presladek, se je pridušal prenekateri ljubitelj suhih vin in se zaklinjal, da si z rožnato barvo že ne bo omočil brka. A stereotipi, da ga pije le nežnejši spol, so preživeti, razbiti so jih pomagali prav moški, ko so za svoje drage kupovali bržkone najbolj znani slovenski rosé Batič – a ga je marsikdo spil kar sam.

Pa sploh veste, kaj je rosé?

Ne tič ne miš, saj ni ne rdeče ne belo vino, a združuje obe. Na­stane lahko na dva načina, tretja metoda mešanja rdečega in belega vina se v Evropi za rosé ne uporablja. Rosé se prideluje izključno iz rdečih sort na način belih vin. Najprej grozdje specljajo, ko ga stisnejo, kratek čas pustijo sok v stiku z jagodnimi kožicami. Daljša ko je maceracija, več barve se bo izlužilo iz kožic, barva pa je seveda odvisna še od sorte. Rosé nastane tudi s tako imenovano metodo saignée oziroma krvavenja, kar pomeni, da vinar takoj, ko je zadovoljen z barvo, po kratki maceraciji odtoči do 15 odstotkov mošta, drugo pa gre po običajni poti pridelave rdečih vin. Za osnovo roséjev uporablja samotok – to je grozdni sok, ki odteče na podlagi lastne teže grozdja.

Ko je rosé končno v steklenici in na voljo kupcem, ga ovija še en mit: da je primeren samo za poletne dni. Saj po­znate tisto, ko so Dolenjca vprašali, kdaj njemu najbolj prija vino, pa je odvrnil, da takrat, ko smreke zelenijo, torej vse leto. Tako je tudi z roséjem. Največkrat se nanj res spomnimo šele, ko pritisne vročina, a v resnici se prav lepo prileže od januarja do decembra. Več kot pribito tudi drži, da kličejo po še in da zlepa ne bomo ostali zgolj pri enem kozarcu.

In kaj pričakovati od roséja?

Če se osredotočimo na mladostne primerke in ne na zrele roséje, v njem iščemo predvsem igrivost, pitkost in lahkotnost, lepota roséja je poleg sadnosti in svežine tudi prileganje velikemu številu jedi, predvsem lažjih, od lososa do sestavljenih solat, zelenjavnih jedi, testenin, rižot … Postrežemo ga na temperaturi belih vin, nekje od 8 do 10 oziroma 12 stopinj, poleti raje kakšno stopinjo manj, pri čemer vinski strokovnjaki opozarjajo, da roséja vendarle ne smemo podhladiti, saj od njega ne bomo imeli prav veliko. Lahko ga uživaško srebamo sami, primeren je za intimne trenutke v dvoje, prav dobro se znajde tudi v večji družbi, osveži nas kot aperitiv ali pospremi celoten obrok. Vino za ta trenutek, ki se poda k vsaki priložnosti. Z njim ne bomo brcnili v temo. Prej ravno nasprotno – življenje takoj postane rožnato.

Rosé, 2017, Kupljen

Pridelan je iz sorte modri pinot. Po šesturni maceraciji grozdja brez stiskanja moštu odvzamejo tekočino, ki je že dobila značilno barvo roséja. Ima svežino, igrivost in sadnost belega ter mineralnost rdečega vina. Barva je svetlejše čebulna, na nos postreže z aromami rdečega jabolka, maline in češnje, v ustih je vino suho, med sadnimi aromami zaznamo tudi jagodo, malo citrusov in prijetno mineralnost (slankast okus). Zelo prijetna svežina, lahkotno in všečno, srednje dolgega sadnega pookusa, pri čemer kanček grenkobe doda eleganco že tako uglajenemu vinu. Krasno ravnovesje med sadnostjo, svežino in alkoholom (12 %)! Cena: okrog 7 evrov.

Vinska hiša Vino Kupljen v Svetinjah pri Jeruzalemu je družinsko vinogradniško posestvo, lastnik je Samo Kupljen. Z ženo Lidijo nadaljujeta in nadgrajujeta družinsko vinarsko tradicijo, katere začetki segajo v leto 1836. Posestvo obsega 30 hektarov, od tega 18 hektarov vinogradov.

ni podpisa

Rosé, 2018, Gaube

Pridelan je iz sorte modri pinot. Srednje globoka čebulna barva, zaznamo arome nektarine, maline, jagode in češnje. Vino je suho, sadne note se v ustih ponovijo, zaznamo tudi malo belega popra. Prepoznamo višjo kislino in mineralnost (slanost). Zelo osvežilno vino lažjega telesa z mladostno cvetico. 12 % alkohola. Cena: okrog 8 evrov.

Domačija stoji v Špičniku pri Svečini, kjer med vinogradi srčkasto vijuga cesta. Družina Gaube je znana kot pridelovalka svežih sadnih vin, pri katerih se lepo izrazijo sortne značilnosti posameznega vina, čeprav so na trg poslali tudi linijo zorjenih. Izletniška kmetija je znana tudi po odlični hrani.

ni podpisa

Rosé, 2018, Colnar

Na steklenici sije zlata Decanterjeva medalja. Skupaj s štirimi primerki iz Provanse je dobil 95 točk in se med več kot 800 primerki, poslanimi na to največje in najvplivnejše ocenjevanje vin, uvrstil med pet najboljših roséjev na svetu. »Vedel sem, da je dober, drugače ga ne bi poslal na ocenjevanje, a da bo dobil tako visoko oceno, si nisem mislil,« pravi Colnar. Žene ga misel, ki so jo zapisali tudi na steklenico: dokler ne poskusiš, ne veš. Svetla lososova barva je podobna barvi provansalskih roséjev, narejen je iz modre frankinje (50 odstotkov) in modrega pinota. Pridelali so okrog 2500 steklenic, ponaša se z zelo izrazitimi sadnimi aromami, ki so jih dosegli s hladno maceracijo. Pookus je lep in zaokrožen. Ima 12,5 % alkohola. Cena: 15 evrov.

V Črešnjicah pod Trško goro 25-letni Janez Colnar ml. bdi nad kletjo z bogato tradicijo. Družina, ki je znana predvsem po cvičku, obdeluje 10 hektarov vinogradov, v katerih raste skoraj 50.000 trt. »Vsako trto je treba v sezoni po tridesetkrat prebožati, da je tako, kot mora biti,« pravi vinar, ki si je enološko znanje nabiral tudi v tujini.

ni podpisa

Rosé, 2017, Sveti Martin

Narejen je iz 70 odstotkov merlota in 30 odstotkov barbere. Kakor pravijo v kleti, prisegajo na tradicijo in ga že 25 let delajo enako. Vino češnjeve barve je polsuho. Intenziven sadni vonj, med aromami rdečega sadja zaznamo jagodo, češnjo in malino. Dokaj bogat, polnega okusa in sred­­njega telesa. Srednje dolg prijeten pookus, Cena: okrog 9 evrov.

Peter Stegovec je na Vipavskem v najvišjem zaselku vasi Brje, Svetem Martinu, predstavnik pete generacije Stegovčevih. Veliko da na tradicijo in teži k temu, da bi bili tehnološki postopki pridelave vina čim naravnejši. Kakor pravijo, želijo pridelovati vina, ki odsevajo srce Vipavske doline, najsi bo to rebula, pinela, zelen in klarnica ali barbera in merlot.

ni podpisa

Rosé quercus, 2018, Klet Brda

Med vini, dostopnimi na trgovskih policah, smo izbrali še predstavnika velike kleti. Vino je narejeno iz merlota. Srednje globoka lososova barva, zaznamo češ­njo, malino in jagodo, arome rdečega drobnega sadja se ponovijo v ustih, zaznaven je tudi kanček cvetnih arom. Okus dopolnita prijetna svežina in malenkost prav tako prijetne grenkobe. Lažjega telesa in prijetnega sadnega pookusa. Cena: okrog 5 evrov.

Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga, je v stoodstotni lasti briških vinogradnikov. Direktor Silvan Peršolja zato poudarja, da je to klet s konceptom družinskega vinarstva, čeprav je največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin. Pridelajo od šest do osem milijonov litrov vina na leto. Njihov zaščitni znak je rebula.

Preberite še: VIDEO: 5 pravil za peko rib na žaru

Vroče na Mični: Ula Furlan: Srce mi je odnesel Pelješac

Na portalu Onaplus preberite: Zala Djuric: Dom je svoboda

Besedilo: Olga Cvetek
Fotografije: Shutterstock, arhivi vinarjev