Vinski letnik 2017: Štajerska

Štajerci točijo mošt.

Štajerski vinogradniki so bili letos pogosto pred kamero, največkrat zaradi dogodkov, na katere bi najraje pozabili. Pozeba, že druga zapored, je prizadela še več vinogradov kot lani, tudi toča jim ni prizanesla, vendar se je vreme poskušalo odkupiti s sončnim poletjem, ki je pripomoglo k drugi najbolj zgodnji trgatvi v zadnjih štirih desetletjih. Rekord ima še vedno leto 2003, toda takrat se je vročina začela že sredi pomladi! Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo v mariborskem KGZ, napoveduje za štiri desetine manj pridelka, ki pa bo dobil dobro oceno, mogoče celo devetko ali 4+ s čebelico!

»Vinogradnikom smo svetovali vrsto ukrepov za ublažitev posledic suše. Kdor se jih je držal, je pridelal dobro osnovo za odlična deželna, pa tudi kakovostna in vrhunska vina. Seveda, tudi pri nas opažamo nizko kislino in visok pH, toda kaže, da se bomo na to morali privaditi in dovoliti enologom, da svetujejo pri kletarjenju. Težko si predstavljam vinarja, ki bi bil priprav­ljen v takih razmerah vse prepustiti naključju. Če primanjkuje dušikovih spojin, bodo nastajali zastoji v procesu fermentacije, nežlahtne arome, napake v vinu. Na srečo je vse to obvladljivo, če nevarnost dovolj zgodaj zaznamo in pravilno ukrepamo,« meni izvedenka, ki sicer ugotavlja, da letnik ni bil posebno naklonjen šiponu, zato pa toliko bolj rizlingu. Zlasti laški rizling se je izkazal za sorto, ki je lahko vlečni konj, renski rizling pa bo verjetno tudi tak, da se ga po splačalo kupiti kakšno steklenico več in jo odpreti na stara leta.

S ponosom omeni tudi mlada vina, štajerske Pubece, ki jih je letos pripravilo 29 vinarjev. Med njimi je Mihaela Krsnik (klet Doppler), ki je pripravila zvrst laškega rizlinga in šipona. Krsnikova, ki je lani pridelala le 15 odstotkov običajne letine, je letos s trgatvijo zadovoljna: strokovnjaki pravijo, da so trte, ki so prestale pozebo, odgnale pozneje, kar je njih in njihove gospodarje rešilo katastrofe. Pridelovalka s Kozjaka nad Pesnico je zadovoljna tudi z zweigeltom in modro frankinjo, sicer pa so se v Podravju izkazali tudi modri pinoti, pravi Vodovnikova, čeprav se bo vinom poznalo, da vse grozdje ni bilo potrgano v času popolne zrelosti, in bodo (preveč) trpka.

Toda ta so šele v sodih, pogosto v barikih, in do takrat se lahko kupci sladkajo z moštom, ki je letos prava prodajna uspešnica. »Po zakonu se lahko kot mošt proda delno fermentiran grozdni sok, ko sta največ dve petini sladkorjev prevreti v alkohol,« nam pove izvedenka, ki tako kot pridelovalci upa, da se pozeba ne bo ravnala po reklu, da v tretje gre rado.

Potem bi se bilo res bolje odločiti za pristop v duhu judovskega sabata in pustiti vinograde vsako sedmo leto neobdelane.

Besedilo: Toni Gomišček in R. O. K.

Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Vinski letnik 2017: je treba narediti zalogo?

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.