Kuhanje se uveljavlja kot psihoterapevtski pristop

Ste že slišali za terapijo s kuhanjem? Z njo lahko stopimo v stik s sabo, drugimi in o našem prehranjevanju začnemo razmišljati bolj zdravo.

Poznamo terapijo z umetnostjo, plesom in igro na odru, ki naj bi ljudem – predvsem s čustvenimi težavami – pomagala stopiti v stik s sabo in jih odpreti svetu. Kaj pa terapija s kuhanjem? V Združenih državah Amerike se uveljavlja zelo počasi, zahteva še vrsto raziskav, kako vpliva na počutje bolnikov, a hkrati deluje na enak način kot druge terapije ter hkrati izboljšuje način prehranjevanja.

S hrano imamo odnos vsi

Kulinarično terapijo oziroma terapijo s kuhanjem si je zamislil dr. Michael Kocet, profesor psihologije in terapevt. Opisuje jo kot terapevtsko tehniko, ki s kulinarično umetnostjo, kuhanjem, gastronomijo in osebnostjo človeka, njegovim kulturnim ozadjem in odnosom do hrane naslavlja čustvene in psihološke težave posameznika, družine ali skupine. Različne oblike terapij so se pri svetovanju bolnikom oziroma zdravljenju začele uporabljati že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, kuhanje pa so zaradi možnosti poškodb raje prezrli.

Terapija s kuhanjem je izredno uporabna, saj ima ne glede na izobrazbo, poreklo, odnos ali finančni položaj vsak moški, ženska in otrok doživljenjski stik s hrano: jo potrebuje, obožuje, se ji izogiba, jo deli ali pa vse hkrati. To pomeni, da se bolniki terapije lahko lotijo dnevno, preko nje vadijo spretnosti, ki so se jih naučili na klasičnih terapijah, prav tako pa občutijo manj strahu in nesamozavesti kot pri plesu ali umetnosti.

Vidimo, slišimo, čutimo, vonjamo, okušamo

Terapija s kuhanjem je podobna kot terapiji z umetnostjo: aktivira čut za vid, zvok, dotik in hkrati tudi vonj ter okus. Poleg tega hrana povzroči sproščanje hormonov dopamina in kortizola. S tovrstno terapijo se lahko naučimo poslušati svoje telo, pravi dr. Kocet. »Če so nam kot otrokom govorili, da moramo pojesti vse na krožniku, lahko hrano začnemo uporabljati kot tolažbo v negativnem smislu. Naučiti se moramo poslušati telo, ki nam bo hitro povedalo, kdaj smo siti,« je opisal.

Priporočamo: VIDEO: Kako urediti omaro po metodi Marie Kondo (Svetuje Tina Markun)

Čokoladna meditacija

V svojih terapijah dr. Kocet med drugim izvaja »čokoladno meditacijo«. Pacienti dobijo košček čokolade, zavit v papir, ki ga morajo previdno odstraniti. Čokolado si nato ogledajo, jo poduhajo in nato dajo v usta. Počakajo, da se jim košček v ustih počasi topi, ob tem pa spremljajo svoja čustva, spomine. »Uporabite lahko tudi pomarančo ali mandarino,« je še dodal.

Za uspešno izvedbo kulinarične terapije je nujno, da se pred kuhanjem dobro pripravimo. Pregledamo ali imamo vse sestavine, jih postavimo na pult in šele nato začnemo. Terapija je odlična tudi za pare, ki imajo težave. V Bolgariji skupnosti »zdravijo« s skupno peko kruha.

Spremenjen potek komunikacije

»Predstavljajte si, da starši na terapijo pripeljejo najstnika s težavami. Postavimo jih v kuhinjo, kjer je njun sin glavni kuhar, starša pa zgolj njegova pomočnika. Komunikacija bo tokrat potekala na povsem drugačen način,« je pojasnil dr. Kocet.

Kulinarična terapija je odlična za družine, ki se lahko med skupnim pripravljanjem obroka povežejo, pogovorijo o vsakdanjih ali manj vsakdanjih stvareh. Dobro vpliva na pare, posameznike in celo skupnosti. Nihče ne potrebuje biti kuharskih šef, da pripravi okusen obed. V pripravi hrane je namreč ogromno prostora za učenje, improvizacijo oziroma popravke. Poleg tega pa se terapije lahko udeleži vsak kar v svoji kuhinji.

Priporočamo še: Vabljeni na našo delavnico: Pustni krofi, ki vedno uspejo

Fotografije: Getty Images

Tjaša Sterle Polak
Tjaša Sterle Polak

Novinarka iz vasi pod Stolom. Med hribi pogrešam morje, na plaži pa gore. Pogovarjam se z živalmi in kuharskimi recepti, ki mi ne uspejo, a se vztrajno trudim, ker preveč rada jem.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed