Kulinarične razglednice iz Slovenije: velika noč na Zelenem krasu

Vabljeni na kulinarični potep po krajih Primorsko-notranjske regije, kjer bo te dni zadišalo po sardelah v koruzni moki, žuci in pinci.

Vam manjkajo sprehodi po gozdovih in travnikih, ob bregu presihajočega jezera, raziskovanje podzemnih jam, obiski pompoznih gradov, polnih zgodovine, obisk vojaškega muzeja, izlet v Brkine, jahanje konj po poteh graščakov in ostala doživetja Zelenega krasa?

Verjamem. Tudi meni manjka obisk teh skrivnostnih krajev, kjer človek na vsakem koraku vdihne zrak s polnimi pljuči in se prepusti legendam in pripovedkam krajev, ki so zaviti v gozdove. Zato bomo za veliko noč pripravili vsaj eno od jedi, ki jih najdemo na velikonočnem jedilniku teh krajev. Kot drugod tudi tukaj ne bo manjkalo pirhov, na mizi bo šunka v testu, z vami pa bom podelila še preprosto idejo za velikonočni petek, hrustljave sardele v koruzni moki, puhasto pinco in predstavila žuco.

A preden pogledamo na krožnike, spoznajmo malce te kraje, kot je o njih v svoji novi kuharski knjigi, ki bo kmalu zunaj in bo v štirih jezikih, napisal Rihard Baša.

Nova knjiga Riharda Baše bo kmalu izšla v štirih jezikih.

Preplet različnih svetov narave in kulture

Z Zelenega krasa sem v zgodnjih pomladnih dneh prejela naslednje besede o naravi, ki so zapisane na straneh nastajajoče knjige Riharada Baše, drugače že avtorja odlične knjige Po domače včasih malo drugače: … kjer reka Reka ponikne v podzemlje in kjer se od nekdaj srečujejo različni svetovi.

Tu se prepletata svet svetlobe in svet teme, kraški svet se stika z nepropustnimi kamninami, mediteransko podnebje se menjuje z ostrim dinarskim, včasih se jima z burjo pridruži še hladno celinsko. Gričevnati Brkini se spuščajo v rodovitno dolino Reke, iz te pa se strmo dvigujejo po kamnitia pobočjia Vremščice in Snežnika. Vode s teh hribov so na eni strani izdolble skrivnostno podzemno strugo v kraški kamen, bližnjico do Jadranskega morja, na drugi pa ubrale dolgo ovinkasto pot vse do Črnega morja.

In tu so se vedno srečevala tudi različna ljudstva, narodi, kulture, … tu so pustili sledove ljudje iz vse Evrope in tukaj so rimske legije nadaljevale svoje osvajalske pohode in ravno sem so prihajali narodi, ki so zamajali takratni imperij. Vsako obdobje je tu pustilo svoj pečat. Oglejski gospodarji, pa slovanska ljudstva, tod je divjal Atila s svojimi hordami, vpadali so Turki.

Tako je v vsaki zgodbi, tudi kulinarični, zaznati odmev preteklosti. To je le pokrajšan zapis iz knjige, ki je namenjena promociji kulinarike Zelenega krasa. S temi opisi in nekaterimi recepti, boste lahko v teh dneh podoživeli izlete v te čarobne kraje, tako da si boste katero od jedi za veliko noč tudi pripravili.

Praskani pirhi

Pirhi je poimenovanje za okrašena kuhana jajca, ki so običajna jed za velikonočne praznike. Pri nas lahko najdemo povsem običajna, z industrijsko barvo pobarvana jajca. Največkrat pa so vendarle obarvana na tradicionalen način, z lupinami čebule, v rdeče, s temno rdečim vinom v skoraj črno, z žafranom v rumeno …

Posebna značilnost teh krajev je, da nekateri, ki imajo občutek in smisel za risanje, s tehniko praskanja ustvarijo prave umetnine iz pobarvanih jajc. Veliko praskanih pirhov ne konča na krožniku, ampak na omari, kot trajen spomin.



Žuca

Priprave na kuhanje žuce so se začnele že decembra, ko so v teh krajih koline. Takrat je treba dobro očistiti krače, noge, rep, jezik, ušesa, kožo pa še kakšno kost zraven. Te prašičje dele nato posolijo in odimijo, nato pa upajo na pravo vreme z malo burje, da se meso lepo posuši. Nato se te mesnine pred veliko nočjo namoči v hladni vodi, naslednji dan opere in zakuha, še enkrat odcedi in opere in ponovno zloži v lonec. Doda se začimbe, predvsem lovor in zeleno, ponekod tudi jušno zelenjavo. Žuca nato rahlo vre od osem do devet ur. Ko je kuhana, se jo odcedi, meso očisti od kosti in kož ter ga razporedi po krožnikih, nato pa prelije s tekočino. Krožnike pustijo v hladnem prostoru čez noč, da se žuca strdi.

Žuca v obliki pirhov

Sardele v koruzni moki

Hrustljave sardele bodo odličen obrok na veliki petek, ko je zapovedan post.

Recept >>

 

Pinca, kot jo pripravijo na Notranjskem

Pinca je bogat sladek kruh, pogosto obogaten z dodatki, kot so suho sadje, pinjole, različni oreščki, ki ga pečemo za praznike, posebno na veliko noč.

Recept >>

Goga Gordana Sredojević
Goga Gordana Sredojević

Solastnica in direktorica podjetja MGM Media Optima d.o.o., ki je podjetje za odnose z javnostmi, predvsem na področju turizma. Pod blagovno znamko Best Press Story organiziramo študijska potovanja za domače in tuje novinarje, urednike, blogerje in ostale spletne vplivneže. Eden od projektov za promocijo so tudi Kulinarične razglednice iz Slovenije, ki jih promoviramo pod imenom Foodcards From Slovenia. Gre za projekt pri katerem predstavljamo restavracije, chefe, vinarje, pivovarje, ustvarjalce produktov kot so olja, marmelade, … Pri tem delu mi v snovanju zgodb pride prav moje dolgoletno uredniško in novinarsko znanje. Vsekakor pa tudi sama rada kuham in iz marsikaterega popotovanja po Sloveniji dobim navdih za kuharsko ustvarjanje. V času koronavirusa vam bomo na ta način predstavljali, kaj vse ponujajo naše destinacije in restavracije.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed