Kultne jedi: najbolj slovita pita quiche lorraine

Poleg najbolj slovite pite, lorenske, poznajo Francozi tudi vogeško in alzaško pito. Pa je bila to bolj vsakdanja ali nemara praznična jed? Po odgovore smo se napotili na francosko veleposlaništvo v Ljubljani.

Na quiche lorraine me spomin­ja dokaj bizaren dogodek iz srednje šole. Se mi zdi, da je bilo precej na začetku prvega letnika, ko je profesor angleščine med uvodom k eni od ur dejal: »Poglejte malo po tleh. Vidite te drobtinice? To so ostanki quicha lorraine.« V enem od poglavij v učbeniku za angleščino je bila omenjena ta jed in raz­red pred nami je quiche prinesel kar na uro angleščine, nato pa je očitno učni proces terjal, da so ga pojedli (in malo nadrobili po tleh). Ali so pito za angleščino spekli zato, ker jih je tako navdihnil tekst iz učbenika, ali nemara zato, da bi pozornost s težke snovi vsaj za nekaj kratkih minut usmerili kam drugam, presodite sami.

Prvič omenjena v 16. stoletju

Torej: quiche lorraine. Na francoskem veleposlaništvu so za Odprto kuhinjo pojasnili, da prve zapise o tej piti zasledimo pri lorenskem vojvodi v 16. stoletju. »To je slana pita iz krhkega testa, preliva iz jajc, crème fraîche, popra in dimljene slanine. Medtem ko v Loreni quiche pripravljajo s crème fraîche, mu v Alzaciji dodajo skuto in včasih tudi malo moke,« se od ene do druge različice sprehodijo na francoskem veleposlaništvu. In dodajo: »Lorenska je resda najbolj znana, vendar obstaja tudi vogeška pita (quiche vosgienne, iz predela Vogezov, hribovja prav tako na Velikem vzhodu Francije), ki jo pripravijo s sirom, medtem ko pri alzaški (quiche alsacienne) dodajo tudi popečeno čebulo.«

Ena najbolj znanih francoskih jedi

Pa je to bolj vsakdanja ali praznična jed? »Sprva je bila to preprosta kmečka jed, ki so jo pogosto pripravljali v velikih količinah za več ust. Pekli so jo v dneh, ko so pekli tudi kruh. Za preliv so uporabili sestavine, ki so jih imeli na kmetiji, dimljeno slanino, skuto in jajca. Danes je to ena najbolj znanih francoskih jedi. Najpogosteje jo jemo toplo, kot predjed,« še nekaj drobcev o zgodovini kultne pite nanizajo na francoskem veleposlaništvu.

Vas zanima, ali jo Francozi pečejo doma ali jo raje kupijo v trgovini oziroma najbližji pekarni? Kakor nam pojasnijo današnji sogovorniki, lahko zdaj v pekarnah kupimo majhne pitice, lahko pa jed pripravimo tudi doma: »Včasih najdete quiche v restavracijah. Danes ga navadno ponudijo kot posamične porcije, medtem ko so ga nekoč pripravljali v večjih količinah, za vso družino.«

Kaj bo v nadevu?

Gremo še malo v kuhinjo francoske rezidence, kjer že vrsto let ustvarja Jaka Čižman. Kakor pravi sogovornik, za quiche lorraine nujno potrebujemo »dobro krhko testo, vse drugo je stvar navdiha in okusa različnih kombinacij oziroma sestavin. Preden se lotimo priprave, moramo vedeti, katere sestavine bomo uporabili za nadev. Nekatere, denimo zelenjavo, je treba najprej toplot­no obdelati, blanširati ali popeči, da se med peko pite ne izloči preveč tekočine,« svetuje Jaka Čižman in doda še en zlata vreden nasvet: »Če ne bomo uporabili sira, dodamo v osnovni preliv jajce več.«

Pojasni še, katere sestavine so pri quichu nujne – to so jajca, mleko, sladka smetana, osnovne začimbe in, seveda, krhko testo. »Začimbe so odvisne od sestavin, ki jih uporabimo kot nadev. Osnovne, s katerimi začinimo preliv, so sol, poper in muškatni orešček. V času sezone uporabimo sveža zelišča, da poudarimo okus.«

Kje pa se ljubiteljskim kuharjem največkrat zalomi, ko se lotijo peke te pite? »Pri pripravi je treba paziti predvsem, da jedi ne presolimo. Če uporabimo živila, ki vsebujejo dovolj soli – šunka, slanina, sir –, osnovni preliv solimo minimalno in obratno, kadar izberemo neslane sestavine,« nas na to, kako pomembna je sol, opomni kuhar Jaka Čižman in še doda: »Prav tako je pomembno, da kombinacija sestavin tudi po toplotni obdelavi ohrani podobno strukturo in videz.« In ne pozabite: testo pri quichu mora biti lepo zapečeno, nadev pa ravno pravšnji.

Preberite tudi: Kislo zelje po svetu

Quiche lorraine

Za 8 oseb. Takšnega jedo na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Testo

  • 270 g pšenične moke
  • 30 g krompirjevega škroba
  • 225 g masla
  • 1 rumenjak
  • 50 g mleka
  • 6 g soli
  • 10 g sladkorja

Nadev

  • 150 g šunke
  • 80 g sira
  • 150 g pečene hamburške slanine

Preliv

  • 2,5 dl mleka
  • 2 jajci
  • 1 beljak
  • 2,5 dl sladke smetane
  • sol, poper
  • malo naribanega muškatnega oreščka

Priprava

1. Vgnetemo krhko testo. Pustimo ga počivati 30 minut na hlad­nem, nato ga razvaljamo približno 3 mm debelo in obložimo model, ki smo ga prej namastili in pomokali.

2. Šunko, slanino in sir narežemo na rezine in razporedimo po testu.

3. Mleko, smetano in jajca zmešamo skupaj in začinimo.

4. Nadev prelijemo z jajčnim prelivom ter pito v pečici, ogreti na 175 stopinj, pečemo 30 do 40 minut.

Namig: Ob piti postrežemo dobro svežo solato. Bo čisto dovolj.
Priporočamo še: VIDEO: Enolončnica te jeseni, ki jo preprosto morate skuhati

Naslovna fotografija: Getty Images

Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed