Popolna rižota: korak ob zaključku kuhanja, ki ga ne smete preskočiti

Pa to ni dodatek parmezana, smetane ali masla. Še ena poteza loči dobro rižoto od povprečne ali celo razkuhane.

Na svetu raste veliko vrst riža, zato je nesmiselno, da bi uporabljali le eno za vse jedi. Če imate v kuhinji svojo najljubšo in edino vrsto za vsako priložnost, je že vnaprej jasno, da bo nekje pretrd in drugje zlepljen. A še nekaj loči dobro jed od slabe.

Prava izbira vrste riža

Prava izbira je tako rekoč tri četrtine uspeha pri kuhanju. Glede na dolžino zrna izbiramo med dolgozrnatim, ki je vsaj trikrat daljši, kot je širok, kratkozrnatim in okroglozrnatim. Kratek in okrogel sta bolj lepljiva, dolg in ozek ima manj lepka. To preprosto pravilo dela čudeže v kuhinji.

V naši družini imamo strokovnjaka za riž, ki ga hecamo, da bi lahko odprl manjšo restavracijo, v kateri bi pripravljal samo rižote. Imenovala bi se rižotarna, rižoverna, riž in riž ali kaj takega. Imun je proti kreativnim predlogom, od vsega najbolj ceni svoj prosti čas brez obveznosti, ki mu vsekakor pripada po dolgem obdobju dvanajsturnih delavnikov. Zato uživamo v njegovih rižotah le, kadar tako nanese. Čeprav imam manj talenta za rižote, sem zbrala nekaj receptov, podprtih z izkušnjami, in jih objavila v e-knjižici Fine rižotke.

Italijanske rižote

Za italijanski tip rižote izberem debelušen in kratek riž. Takšne rižote so bolj mokre, riž med kuhanjem spusti škrob in prav ta lepek naredi jed takšno, kot naj bi bila. Zrna bodo še vedno čvrsta, vendar povezana v nekakšni sladki kremi. To je moj najljubši tip rižot. Ko takšno naložim na krožnik, se razleze, ne ostane v kupčku.

Lepljive rižote

Kadar si ne želim lepljive rižote, izberem ozek dolgozrnat riž. Pred kuhanjem ga večkrat operem in ga pri tem pomečkam z roko, da spravim ven kar največ škroba. V takšni rižoti bo ostalo vsako zrno zase.

Bolj zdrave različice

Polnozrnat rjav riž je poglavje zase. Fino ga je namočiti za par ur, ne le zato, da bo hitreje kuhan, ampak da bo lažje prebavljiv in da se bo zrno nakalilo. Na začetku so vsa zrna rjava, nato jih bolj ali manj brusijo. Rjav riž je oluščen le toliko, da še ohrani vlaknato ovojnico in kalček, s tem pa obdrži precej mineralnih snovi. Zanimiva je predvsem folna kislina, ki je telo ne skladišči, zato jo moramo nenehno dovajati s hrano. Stopnje luščenja so različne. Popolnoma nebrušenemu rižu so odstranili samo lusko (plevo), zato ni nikoli prav mehek. Tak riž se imenuje polnozrnat.

Še ena resnica o zdravem rjavem rižu – v ovojnici je veliko koristnih snovi le, če je bil pridelan ekološko. Tisti, ki ni ekološko pridelan, bo imel ostanke umetnih gnojil in pesticidov prav v ovojnici. Takšen je zato manj zdrav kot bel.

Trik ob zaključku za popolnost

Za konec še en trik za dobro rižoto, to je čas kuhanja. Ker nimam razvitega notranjega občutka za potrebe riževega zrna, berem navodila. Na vsaki še tako povprečni embalaži bo napisano v minutah, koliko časa riž potrebuje od trenutka, ko zavre, do trenutka, ko je treba ne le izklopiti štedilnik, ampak riž tudi preložiti v drugo posodo, da se ne kuha več. Marsikomu se zdi to nepotrebno, zato so rižotke le redko popolne.

Priporočamo recept: Rižota s koprivami

Naslovna fotografija: MarianVejcik/Getty Images

Beba in Hana Splichal

KUHINJA JE SRCE HIŠE IN V SRCU SE ZGODIJO NAJPOMEMBNEJŠE STVARI. NAJINA VEGANSKA, EKOLOŠKA IN ZERO WASTE KUHINJA JE MAJHNA, A IMA VELIKO MIZO IN VRATA NA VRT. HANA KUHA, FOTOGRAFIRA IN SE POGOVARJA Z DIVJIM KVASOM, BEBA VSE ZAPISUJE, TUDI TRAPASTE PODROBNOSTI. DIŠI PO INDIJSKIH ZAČIMBAH, TOPLEM KRUHU IN NOVIH RECEPTIH.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed