Razlog, zakaj listov rdeče pese ne smemo metati v smeti

Razen listnemu ohrovtu, ki ga pred desetimi leti ni poznala živa duša, nobeni drugi zelenjavi ni uspela taka renesansa kot rdeči pesi. Včasih smo jo prebavili samo vloženo v kozarec, zdaj je predmet visoke kulinarike. Je pa s tem gomoljem vseeno tako: ali ga zelo maraš ali sploh ne preneseš. Tu je nekaj namigov za tiste, ki se jim zdi zemeljski okus, po katerem je rdeča pesa znana, vseeno malo odveč.

Poudarite sladkobo

To naredite tako, da rdeče pese ne kuhate, ampak pečete v pečici. S tem se zelo poveča koncentracija sladkorjev (karamelizacija), po katerih je ta zelenjava tako ali tako znana. Okus lahko tudi precej nevtralizirate tako, da ne uporabite velikih, odraslih pes: to je namreč rastlina, ki, v nasprotju s korenjem, začne kopičiti sladkor takoj, ko začne rasti, zato je za boljši okus treba vzeti mlajše in manjše, predvsem pa tiste, ki so bile posejane zgodaj spomladi. No, ampak ker idealne rešitve niso vedno mogoče: če imate velike rdeče pese, jih kljub temu specite v pečici, tokrat jih boste pač narezali, ampak jih pred tem nekoliko poškropite za balzamičnim kisom: kislost razgrajuje geosmin, organsko spojino, ki, kot pove že ime, daje prav ta občutek zemeljskosti. Kaj to pomeni? Zemeljski okus ima hrana, ki, preprosto rečeno, diši po sveže razkopani prsti.

Izberite prav barvo

Zanimivo, ampak rdeča pesa ni samo rdeča: v bolje založenih trgovinah je že mogoče najti vse bolj moderne sorte, rumene in bele barve, najbolj znana je chioggia, ki je prekrasna: v prerezu se izmenjujejo kolobarji belega in rdečega, kot letnice v drevesu. Zanimivo pa je, da je ta mila barva zavajajoča: prav ta sorta je najbolj znana po zemeljskem okusu, vsebnost geosmina je v posameznih primerih kar trikrat višja kot pri nekaterih drugih sortah. Precej se k temu okusu nagiba tudi sorta, ki je podolgovata in jo dobimo tudi pri nas v trgovinah (cylindra), najmanj zemeljskega okusa imajo sorte, ki so zbrane pod skupnim imenom detroit in so zelo temne barve.

Za navdušence nad zdravim življenjem

Sok rdeče pese ni od včeraj, se pa šele v zadnjem času pojavlja večja količina znanstvenih raziskav o njegovih odličnih učinkih na zdravje. Če ste torej med temi, ki bodo to zelenjavo sočili, nekaj nasvetov, kako lahko še povečate količino koristnih mikrohranil. Najlažje seveda, če to počnete doma. Zelo poveča vsebnost koristnih snovi, če sejete rdečo peso pozno poleti in jo tudi pognojite z gnojilom z večjo vsebnostjo nitratov. S tem boste sicer tvegali, da boste vzgojili samo listje in zelo krmežljave gomolje, a v njih bo do trikrat več mikrohranil, ki bodo ugodno delovala na vaš srčno-žilni sistem. Zelo pridejo prav tudi obdobja suše: tudi v takem primeru bo v gomolju do 100 odstotkov več koristnega.

Zakaj mečete stran?

Kadar pa se vam zgodi, da ste res vzgojili samo listje in majhne gomolje: saj ste vedeli, da spada rdeča pesa v isto družino kot blitva in da njeno listje lahko porabite na natančno enak način?

Pa še nekaj kuharskih namigov

Peso raje kuhajte vedno v olupku, tudi ko odstranjujete nečistoče, ne drgnite tako močno, da bi jo poškodovali. Ko kuhate, dodajte v vodo nekaj kisa: manj bo smrdelo, soli pa ni treba dodajati, kajti rdeča pesa je ima sama po sebi dovolj. In, seveda: pametno je kuhati gomolje, ki so primerljive velikosti, tako bodo kuhani vsi hkrati.

Priporočamo še: To so radiči, ki jih priporočamo mi (za najmanj dela in težav pri gojenju)

Naslovna fotografija: Anna Derzhina/Getty Images