Slovenski mlini, kjer lahko kupimo raznovrstno moko (1. del)

Ker nas je že veliko, ki kruh pečemo doma, smo pripravili kratek pregled različno velikih slovenskih mlinov, kaj ponujajo in kako lahko to moko kupimo.

Kdor premore vsaj malo kuharskih spretnosti in je že poskusil speči kruh, se je verjetno zelo hitro navdušil nad močjo, ki jo v sebi nosi ta čarobna mešanica vode, moke, soli in (divjega) kvasa. In kdor globoko občuduje vse, kar je povezano s kruhom, se zaveda, kako zelo pomembna je v tej zgodbi moka. Prave ljubitelje boste na tržnici, v lokalni trgovinici ali zadružni prodajalni zelo hitro prepoznali: vedno so na lovu za novimi zanimivimi vrstami moke. Zbrali smo podatke za slovenske mline, med katerimi vlada velika raznolikost – in jih je nastalo toliko, da bo še za naslednjič.

Danes zato – prvi del abecede. Nekateri so manjši, drugi dodani kmetijam, tretji večji in kar precej znani. Da med mlinarji ne bi sejali zamere, smo jih navedli po abecednem vrstnem redu.

Eko kmetija in bio mlin Stražar, Škocjan

David Stražar pravi takole: »Pri nas smo imeli mlin na kamen že od nekdaj, potem smo postavili valjčnega. Približno osem let imamo spet samo mlin na kamen, s katerim meljemo najbolj kakovostno moko.« Poleg moke pri­pravljajo tudi kaše (proseno, ajdovo, ječmenovo in pirin rižek), različne vrste semen, kosmičev in še kaj bi se našlo.

Moka: bio pšenična (bela, krušna, ostra, polnozrnata), bio pirina polnozrnata, bio ajdova, bio koruzna, bio čičerikina, bio ječmenova, bio khorasan (to je kamutova), bio lanena, bio ovsena, bio pirina, bio prosena in bio ržena.
Kje kupimo: v mlinu in na pokriti ljubljanski tržnici (Eko trgovina pri Mlinarju), prodajajo tudi prek svoje spletne strani.

Karlovski mlin, Žirovski Vrh sv. Antona (Poljanska dolina)

Ta mlin z bogato zgodovino je omenjal že Ivan Tavčar, ki je v črtici V Karlovcu zapisal: »Kar živi spomin teh krajev, se ve, da je tu stala karlovška hiša, karlovški malin. Hiša bolj v hribu, malin pa tik vode na robu, postavljen iz slabo otesanih hrastovih hlodov, na vse strani oprt in podprt ob skalo, toda vendar tako lahno stoječ, da bi ga v ravnici ne premočna sapa brez težave morda podrla in razmetala.« Danes mlin, ki neprekinjeno deluje od leta 1621, vodi Jernej Lampreht, predstavnik šeste generacije mlinarjev v družini. Mlinu je pripeta pekarna, v kateri iz domače moke nastajajo tudi kruh, piškoti, bobi, kvašeni flancati in res imenitna osja gnezda!

Moka: pšenična (ostra, tip 400, tip 700, tip 1400), polnovredna pirina, koruzna, ržena, ječmenova ter ajdova svetla in temna moka.
Kje kupimo: v vseh trgovinah Loške zadruge, v trgovinah žirovske zadruge, v gorenjevaški Sirnici Pustotnik in njihovi trgovini na koseški tržnici v Ljubljani, v Tuševih trgovinah v Naklem in Dorfarjah, na Matičkovi kmetiji v Žireh in v sosednji Idriji, torej v trgovini mesarstva Podobnik.

Kmetija Koren – Domačija Loke, Vrhpolje (Vipava)

Na kmetiji Koren meljeta moko dva mlina: eden je rezerviran za moko z glutenom, drugi za brezglutenske izdelke oziroma konopljino moko. Mlin, v katerem je glavni Bojan Koren, imajo na kmetiji od leta 2011. Je eden redkih, v katerih najdete tudi polnozrnato moko enozrnice (ki se, preverjeno, odlično obnese pri peki kruha z drožmi).

Moka: pšenična, pirina, kamutova, ržena in enozrnična (vse polnozrnate) ter konopljina.
Kje kupimo: na sobotni tržnici v Novi Gorici in Kopru, nekaj malega tudi v kmetijski trgovini Agromarket Vipava, v Darovih Vipavske v Vipavskem Križu in na okoliških prireditvah.

Maršetov mlin na kamen, Vodice

Družina Koželj se v Vodicah že sedem generacij ukvarja z živinorejo, torej pridelavo mleka, in poljedelstvom. V devetdesetih letih minulega stoletja so se iz osrčja kraja preselili na obrobje, mlin pa so kupili leta 2009, ko so dobili v najem zemljo, na kateri so lahko sejali več žita. Tu je že prva posebnost: vsa moka, ki jo zmeljejo, je iz domačega žita. Pripravljajo še več vrst kosmičev in kaše, ješprenj, polento, polnozrnati pšenični in pirin zdrob ter pirin rižek, kot tudi domače hladno stiskano olje oljne ogrščice.

Moka: bela, krušna, polnozrnata, pirina in bela pirina, ajdova, ječmenova, koruz­na, prosena, ržena, riževa.
Kje kupimo: na kmetiji pr’ Maršet v Vodicah, v vseh trgovinah Kmetijske zadruge Medvode (v Medvodah, Vižmarjah in Vodicah), v marketu Tuš Radovljica, v radovljiški Domači trgovini, v Kmetijski zadrugi Bled, na Poličarjevi kmetiji v Naklem, v mesariji pr’ Lesnek v Preddvoru, v vrtnem centru Jagoda na Spodnjem Brniku in v trgovini Zajček v Kopru (nasproti Lidla).
Kdor globoko občuduje vse, kar je povezano s kruhom, se zaveda, kako zelo pomembna je v tej zgodbi moka.

Mlinarstvo Kolenko, Črešnovci

»Z mlinarstvom se ukvarjamo že skoraj celo stoletje, in sicer od leta 1938, ko je dedek na reki Muri začel delati kot mlinar in je postal lastnik mlina. Smo tretja generacija tradicionalnega družinskega podjetja v osrčju Prekmurja, med reko Muro in Lendavskimi goricami. Od leta 2013 podjetje vodiva skupaj z ženo Metko,« je pojasnil Roland Kolenko. In brž dodal: »V naše izdelke je vloženega veliko znanja, truda in ljubezni, kar lahko okusite. Vse surovine so s prekmurskih kmetij in so prav tako pridelane z ljubeznijo, do okolja in ljudi prijazno.« Na domačiji sta dva mlina – lesen iz leta 1948 je rezerviran za ekološko pridelano žito.

Moka: bio ajdova, bio ječmenova, bio koruzna, bio ovsena, bio pirina polnoznata, bio pirina na valje (mehka bela, ostra bela, črna), bio kamutova polnozrnata, ržena, prosena, riževa, mešana moka za kruh.
Kje kupimo: v trgovini ob mlinu v Gornji Bistrici, ponekod v Murski Soboti (Zelena točka, Šklojca, Sveže Pomurske vrtnine, Expano, TIC Murska Sobota), v trgovini Ajda (Maribor), v prodajalni TIC Dobrovnik (Bukovniško jezero), v ljubljanski trgovini Rž, v trgovini Agraria Koper ter v spletnih trgovinah Malinca in S polja na mizo.

Mlinarstvo Rangus, Dolenje Vrhpolje blizu Šentjerneja

Prva asociacija na ta mlin je ajda – predstavlja namreč dve tretjini njihove proizvodnje, so prvo ime starodavne in odlične tatarske ajde v Evropi, Tone Rangus pa se je v svojem prizadevanju, da bi kar najbolje obvladal to poljščino, povezal z vodilnimi slovenskimi strokovnjaki. Mlin stoji na tem mestu od leta 1912, ko ga je ustanovil ded Janez.

Zdajšnji mlinar ga je z ženo Natašo prevzel pred tremi desetletji, in sicer je presedlal iz avtomehanične stroke: poznavanje tehnike mu prišlo tako prav, da si je znal izmisliti celo vrsto inovacij in izumov, s katerimi je dogradil tisto, kar ga je oče naučil o cenjenih mlinih na kamen. Najbolj znani so po ajdi, vendar to še zdaleč ni vse, kar meljejo in proizvajajo, pravzaprav imajo vse, kar se zanimivega pojavi, ukvarjajo se tudi z izdelavo kaš, bio vzglavnikov in z ribogojstvom.

Moka: ajdova (zlata tatarska, trdinova, instant in premium), kvinojina (bio polnozrnata), prosena (polnozrnata), amarantova (bio polnozrnata), koruzna in pirina (polnozrnata, tudi premium), pšenična (tipi 500, 850), ržena (tip 1250), kamutova (bela in polnozrnata).
Kje kupimo: Najlažje v večjih trgov­skih centrih, lahko tudi neposredno na njihovi spletni strani.

Mlin Grebenc, Šentrupert

Mlinar Milan Grebenc prijazno pojasni, da je mlin na tem mestu že od leta 1896: »Sprva ga je poganjala voda, zdaj elektrika.« Dodali so mu še pekarno, iz katere diši po kruhu in pekovskem pecivu, spečejo tudi kekse in pripravijo različne vrste testenin – vse seveda iz moke, zmlete v Mlinu Grebenc.

Moka: pšenična (tip 400, tip 500, tip 850, tip 1100, polnovredna), ajdova, koruzna, pirina, ržena.
Kje kupimo: v mlinu, v različnih zadruž­nih trgovinah in tudi v Mercatorjevih prodajalnah.

Mlin Katić, Leskovec pri Krškem

Leta 1990 so Katićevi odprli mlin, ki je na začetku zmlel 25 ton pšenice na dan. Zdaj zmeljejo veliko več, je pojasnil vodja Marko Katić in dodal, da na mlinske kamne meljejo predvsem ajdovo, ječmenovo in ovseno moko. Katićeve moke iz okolice Krškega najdete na policah večjih trgovin in mnogih zadrug, nanje pa prisegajo tudi nekateri manjši peki, ki obvladajo peko domačega kruha, piškotov in podobnih dobrot.

Moka: pšenična (ostra, tip 400, tip 500, tip, tip 850, tip 1100, tip 1600, polnozrnata), ajdova, ržena, pirina in pirina polnozrnata, koruzna, ječmenova, ovsena, prosena, sojina, riževa, soržična, kamutova. Pripravljajo tudi mešanice za rženi mešani, prleški, Valvasorjev in sončnični kruh. Tu so še zmesi za koruzni, temni in ajdov hlebček, zmesni kruh, kruh s semeni, kot tudi za maslene piškote ter praznično pecivo in krofe, do konca leta pa načrtujejo še nekaj novih izdelkov.
Kje kupimo: Katićevi imajo dve trgovini – eno pri mlinu, drugo v Ljubljani na Letališki cesti. Njihove izdelke najdemo tudi v zadružnih trgovinah in pri večjih trgovcih (Mercator, Spar, Jager, Kea).

Mlin Korošec, Markovci, Ptuj

V Mlinu Korošec so lani praznovali okroglih 80 let delovanja na trenutni lokaciji, no, mlinarstvo se v družini prenaša iz roda v rod že 200 let. Preden je v vas prišla elektrika, je do leta 1939 mlin poganjala Drava. Zdaj v njem pomagajo tri generacije: oče Daniel (ki je lastnik) in sin Niko, dostikrat pa boste v mlinu srečali tudi starega ata Vlada. Najmlajši med omenjenimi nam ponosno pove: »V naši družini se že devet generacij ukvarja z mlinarstvom.«

Moka: pšenična (ostra, gladka, polbela, črna), koruzna, ajdova, ržena.
Kje kupimo: v Mlinu Korošec, v različnih zadružnih prodajalnah (predvsem na Štajerskem in Koroškem), v Jagrovih trgovinah ter trgovini Gušt pri domžalski tržnici.
Priporočamo še: Pečemo z Anito Šumer: vodnik po različnih tipih mok
Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed