Zakaj me po hrenu bolijo možgani

Hrenova družina je izredno priljubljena, križnice so to, med najožje sorodstvo pa spadajo vse gorčice in vasabi, ta vzhodnjaška različica, ki se nam zdi vsem precej podobna. Nismo edini in zdaj vemo, zakaj: vasabi, ki je redkejši in ima pridih večje ekskluzive, namreč kar pogosto potvarjajo s hrenom, ki ga pobarvajo z jedilnimi barvami. Če bi vonjali in okušali pravi vasabi, potem bi, domnevno, zaznali neskončno bolj zapleteno paleto okusov in arom, ki se sprostijo iz korenine, ko se nadnjo spravimo s strgalom ali nožkom.

Sedimo tako za mizo in jokamo od muke, ko nam že za dober ščep hrena dodobra »prezrači« lobanjo. Neki duhovit uporabnik spleta se je izrazil takole: zakaj me bolijo možgani, ko jem hren? Zato, ker vsebuje hlapne snovi (alilizotiocianat), ki jih ni treba nič segrevati, da bi pokazale svoj pravi jaz. Po zraku, ko natrgamo hrenove celice, priplavajo do našega nosu in ustne votline in povzročijo hipno vzdraženost in bolečino, predvsem pa občutek, kot bi se nam nenadoma v glavi odprle čisto nove, doslej neznane dupline in predori.

Protivnetno delovanje

Prav je, da sedimo za mizo in jokamo, kajti če kaj vemo o ljudskih modrostih, je to podatek, da je hren zelo zdrav. Pač malo stisnemo zobe. In celo res je; tudi ko je moderna medicina začela preučevati to ljudsko modrost, se je potrdilo, da ima hren veliko sposobnost protivnetnega delovanja, ob tem pa še veliko antioksidantov in uspešno lovi razvpite proste radikale ter deluje protimikrobno. Začenjate izgubljati zanimanje, ker si ob tem ne znate predstavljati nič konkretnega? Preprostejši podatek: znanstveniki proučujejo tudi vlogo snovi, ki so značilne za hren, v povezavi z ugodnim delovanjem na vnete sinuse in pri bronhitisu.

Hrenovuha

No, ampak res, posvetimo se zabavnejšim zadevam: marsikoga bo presenetilo, da je hren, ki je že tako ali tako, kadar je pobran ob pravem času, skoraj neznosno pekoč, pomembna sestavina več žganic. Denimo: vzhod Evrope pozna hrenovuho, močno vodko s hrenom – pa tudi drugi dodatki, kot česen, niso od muh. Nekateri viri pravijo, da izvira iz časa, ko je ruski car Peter Veliki izdal ukaz, da mora vsaka kmetija delati svojo vodko. Hren v povezavi z alkoholom se je razširil tudi na sever Evrope, kjer je še zdaj v obtoku hrenov schnapps.

Nosopik

Iz Nemčije, kjer se ta rastlina imenuje meerrettich, ker so jo gojili v obmorskih nižinah, pa se je v obliki jezikovnega nesporazuma razširila v Veliko Britanijo: nemško ime so Angleži menda tako dolgo napačno ponavljali, da so od besede meere prišli na mare (kobila), od tu pa na konja (horseradish). Zato se najdejo na spletu vprašanja, ali je hren narejen iz konjev. Še najbolj simpatično ime pa je imel nekdaj v ZDA: nosopik (stingnose).

Priporočamo še: Šunka v testu: 12 priporočil prvaka

Fotografija: Getty Images