Bučni žličniki s skuto

Ne moreš jih spraviti iz svoje buče.

Polomimo ga lahko le tako, da se poškropimo z vrelo vodo. 🙂 S kilometrino pride občutek za pravilno delo z žlicama, da nastane lep simetričen žličnik v obliki žoge za ameriški nogomet. Če malce pozabimo na estetiko, je na koncu brezoblična bučna gmota ravno tako okusna kot brezhiben žličnik. Če je zmes preveč tekoča, dodamo pač še malo moke. Če pa imamo občutek, da je buča res ekstremno mokra, jo po peki zavijemo v kuhinjsko krpo in močno ožamemo.

Ne prodajava buč, če poveva, da so bučni žličniki nepričakovano postali najina najljubša priloga, celo bolj kot svaljki, kruhov cmok ali krompirjev pire! Zaradi ravno prave teksture, atraktivnega videza, predvsem pa bogatega kostanjevega okusa po buči, so odlična priloga k mesnim jedem z omako močnejšega značaja. Najlepše pri njih pa je, da je težavnost priprave obratno sorazmerna njihovemu izjemnemu okusu.

Res je, da potrebujemo za prelepe žličnike nekaj kilometrine in občutka, a bo v njihovem okusu lahko užival tudi nekdo z dvema levima rokama in eno samo žlico.

Sestavine

– 500 g mesa buče hokaido
– 250 g pasirane skute
– 200 g moke
– 2 jajci
– 2 žlički soli
– žlička kurkume
– ščepec muškatnega oreščka

Priprava

1. Bučo operemo, odstranimo peške, jo narežemo na manjše kose in postavimo v pečico, segreto na 180 stopinj. V 20–30 minutah peke se bo povsem zmehčala. Pečenost preverimo z vbodem noža, ki mora zlahka prodreti v bučo. Pustimo, da se ohladi do sobne temperature, nakar jo z vilicami temeljito pretlačimo v oranžen pire.

2. Stresemo jo v višjo posodo, v kateri se ji pridružijo še skuta, sol, kurkuma in muškatni orešček.

3. Jajci na hitro razžvrkljamo in ju primešamo k drugim sestavinam.

4. Na koncu se zmesi pridruži še moka. Količina je odvisna od tega, koliko vode je v sebi zadržala buča. V te žličnike spada vsaj 200 g moke, če pa je zmes pretekoča, je postopoma primešamo več. Če posodo nagnemo, zmes ne sme teči.

5. Oblikovanje in kuha: velik lonec napolnimo z vodo, jo solimo in zavremo.

6. Pograbimo dve žlici – z eno zajamemo malo zmesi, z drugo pa jo nato postrgamo v slan krop. Če imamo dovolj časa in volje, lahko postopek strganja z žlice na žlico ponavljamo toliko časa, da nastane lep ovalen žličnik. Vaja dela mojstra!

7. Če se nam mudi, lahko zmes zajamemo kar z leseno lopatko in z nje z vilicami strgamo odščipance enake velikosti.

8. Ko žličniki priplavajo na površje, jih pustimo uživati še kako minuto, nato pa jih s penovko poberemo in odložimo v skledo.

9. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vse zmesi, pred nami pa stoji ponosen kup rumenih žličnikov.

Pozor: Med kuho je pametno postaviti stražo – vse prerado se namreč zgodi, da žličniki dobijo noge, še preden jih postrežemo.
Preverite še: Sedem najboljših burgerjev v Sloveniji po mnenju tujih novinarjev
Midva Kuhava
Midva Kuhava

Sva Tjaša Vede in Blaž Mikuljan. Kulinarika je področje, v katerem se najraje zadržujeva. Naj gre za zadovoljno prežvekovanje po oštarijah, navdušeno kulinarično brskanje med potepanjem ali pa usklajeno ustvarjanje na domačem kuharskem bojišču – vedno sva v nizki preži za novimi sestavinami, postopki in načini priprave jedi. Sva totalno nasprotje od tradicionalistov. Priprava tradicionalnih jedi ostaja domena najinih babic, saj jih povsem obvladata, z njimi pa naju tudi z veseljem razvajata. Ko pa se midva spraviva na tradicionalen recept, ga pošteno začiniva v svojem slogu. Sledite nama lahko na blogu midvakuhava.si.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed