Čajota: odlična ideja, kako jo uporabiti na najbolj preprost način

Marsičesa ne bi poskusila, če mi ne bi to nekdo prinesel v kuhinjo in postavil na mizo. Potem me premaga radovednost in seveda poskusim. Tako je prijateljica prinesla nenavadne zgubane bučke bledo zelenkaste barve. Predstavila jih je kot zanimivo zelenjavo, ki na vrtu njene mame pleza po drevesu. Slišala sem že za čajote, nisem pa jih še imela priložnost poskusiti, še manj pripravljati v kuhinji. Sploh ne bi vedela, kako se tega lotiti. Vendar bolj preprosto ne bi moglo biti. Čajoto je kar neolupljeno narezala na kocke in podušila na malo olja. Hitro je bilo pripravljeno. Zadržano sem poskusila in bilo je boljše, kot sem pričakovala. Čajota spominja na bučke, kumare, nima sredice s semeni, je bolj čvrsta in izrazitejšega okusa. Nevtralen okus, mešanica krompirja in kumare.

Začelo me je zanimati, kakšna rastlina je ta čajota. Obstajajo bodičaste čajote in takšne brez bodic. Naša je bila k sreči prijazne nebodičaste sorte.

Iz Mehike prihaja precej užitnih in zdravilnih rastlin, kar ni presenečenje, saj je država znana po izjemno ugodni klimi in biotski raznovrstnosti, staroselci pa po šamanskih, zeliščarskih in zdravilskih sposobnostih. Povezanost z naravo je zanje nekaj vsakdanjega in logičnega. Iz Mehike smo dobili krompir, paradižnik, fižol, papriko, čilije, koruzo, buče, avokado, čokolado in kakav. Res ne razumem, zakaj so v Evropi spregledali čajoto. Drugje so jo z veseljem posvojili. Gojijo jo po vsem svetu, zelo priljubljena je v Indiji, kjer ji rečejo chow chow.

Užitna in polna zdravilnih snovi je cela rastlina

V Aziji so najbolj zaželeni poganjki, na hitro popraženi, in listi. V Mehiki recimo najbolj cenijo plod in odebeljene korenine, podobne gomoljem sladkega krompirja. Užitna je tudi surova, a menda ni preveč okusna. Listje je dejansko najbolj zdravilno, čaj je menda zelo podporen pri diabetesu. Polna zdravilnih snovi je sicer vsa rastlina, tudi plod. Ena čajota pokrije potrebo po vlakninah, cinku, bakru, manganu, ima nekje dva grama proteinov in zelo malo kalorij. Vsebuje B9 (folat), pomemben za nosečnice. Daleč najbolj znana pa je po antioksidantih, med njimi je tudi kvercetin. Upočasnjuje vidne znake staranja, vsebuje precej vitamina C in nepojasnjeno ugodno vpliva na jetra.

Naslednjo pomlad jo nujno posadimo. Ima samo eno seme, in še to je skoraj neopazno, zraslo s plodom. Če hočeš čajoto posaditi, moraš v zemljo zakopati kar cel plod. Rada ima rahlo kisla, dobro odcedna humusna tla. Zlahka se prilagodi podnebju, najbolj ji ustreza od 13 do 20 stopinj. Čajota potrebuje oporo, po kateri pleza, recimo drevo, ker so sadeži težki tudi kilogram in več. Nekaj že imam v mislih.

Dušena čajota

Za dva.

• 2 čajoti


• 2 aromatična, ne preveč pekoča čilija


• čebula


• česen


• olje


• velik zrel paradižnik (zunaj sezone manjši lonček paradižnikove omake)


• sol in poper

Priprava

1. Čebulo narežite na rezine, čilije zelo tanko na kolobarčke. Mlade in sveže čajote ni treba lupiti. Če bi imeli bodičasto, jo je treba v vsakem primeru olupiti. Narežite jo na kocke. Nasekljajte paradižnik in česen.

2. Na olju par minut pražite čebulo in čili, nato dodajte čajoto, znižajte temperaturo, solite in kuhljajte kakšnih deset minut pod pokrovom, da se zmehča. Ne bo spustila veliko tekočine, vendar dovolj, da se ne prime dna posode, če jo občasno pomešate in je temperatura nizka. Če gre, raje ne prilivajte vode.

3. Zmehčani čajoti dodajte paradižnik, česen, poprajte po okusu, kratko pokuhajte, minuto ali dve, in ponudite. Klasična kombinacija: polenta, kuhan fižol, krompir.

Priporočamo še: 5 slovenskih jedi, ki jih res morate znati pripraviti