Kako naredimo koruzne žgance

35 let. Toliko časa se Tonka Zadnikar suka za štedilniki planinskih domov. Njeno kuhinjo so do potankosti spoznali obiskovalci Mihovega doma in Koče na Golici, večen odtis je pustila v Koči na Kriški gori nad Tržičem. Kratek čas se je mudila v Valvasorjevem domu pod Stolom, zadnjih nekaj let pa je zasidrana v Tonkini koči, tam malo nad 16. vršiškim ovinkom.

Tonka ni le kuharica: je maratonka, ki rada kolesari. In tudi prababica je že, medtem ko je njena najbolj znana vnukinja odlična smučarka Meta Hrovat. V izbi starodavne Liznjekove domačije, ki sodi pod okrilje Gorenjesavskega muzeja, je legendarna oskrbnica kuhala žgance. Eni so ajdovi, drugi prav takšni, a narejeni na koroški način, tretji koruzni, medtem ko za krompirjeve ni ostalo dovolj časa. Mi smo za vas izbrali koruzne. Tonka jih najraje postreže poleti, ob kislem mleku ali jogurtu, naravnost odlični so tudi v teh marčevskih dneh!

Sestavine za 4 osebe

• približno 1,5 l vode


• približno 500 g koruzne moke


• žlička soli


• zabela: 50 g masla


• in še: 1–2 žlici masti 2 žlici suhih ocvirkov

Priprava

1. V nekoliko višji lonec (ta naj ima prostornino kake 4 litre) nalijemo vodo. Sega naj skoraj do polovice, kar pomeni, da je vlijemo približno liter in pol. Zavremo, solimo, premešamo.

2. Zdaj v lonec stresemo moko – to stresemo na sredino in tako, da se oblikuje kupček. Nič ne mešamo niti na sredino ne naredimo luknje. »Luknje v kup moke nisem nikoli delala. Zakaj? Kaj pa vem, nisem vajena. Tudi tako se žganci zelo lepo skuhajo, sploh če jih kuhamo za manj oseb,« pojasni Tonka Zadnikar, ki je v žgance pretvorila že na stotine kilogramov moke.

3. Ogenj zdaj zmanjšamo, tako da voda ob straneh kupčka le rahlo vre. Posodo pokrijemo in pustimo umirjeno vreti 30, 35 minut. »Tudi če bo vrelo kakšno minuto dlje, ne bo panike,« vse začetnike, ki morda še kolebajo, ali bi se kuhanja žgancev sploh lotili, opogumi kuharica tedna.

4. Medtem pripravimo zabelo: na rahlem ognju v piskrčku raztopimo maslo. Vzamemo še en lonček, v katerem raztopimo mast, na njej pa popražimo suhe ocvirke. Če imamo ocvirke v masti, jih segrejemo približno 3 žlice.

5. Zdaj pripravimo še en lonec, v katerega bomo odlivali vodo, ki je ostala od kuhanja žgancev. »Ta voda, ki ji ponekod rečejo žgančevka, je odlična za pripravo kruha,« pojasni izkušena kuharica. Ko se kepa moke dobre pol ure kuha, vodo previdno odlijemo v lonec, ki smo ga pripravili. Pomembno je, da odlijemo skoraj vso vodo, kajti »bolje odliti več in potem dodati – če bomo odlili premalo, bomo dobili poc, ki ga ne bomo mogli spremeniti v žgance«.

6. Ko odlijemo vodo, vzamemo v roke vilice z dvema rogovoma (dobre so tudi vilice za meso ali tiste, ki jih poleti uporabljamo za peko na žaru). Z njimi začnemo brskljati po moki, da razbijemo kepo na žgance. Če opazimo, da je preveč moke suhe, postopoma dolijemo malo vode. Zdaj je pomembno natančno opazovati žgance in bolje je, če dolijemo manj vode, kajti ko je bo preveč, bomo napako težko popravili. Ko so žganci lepo razdrobljeni, počakamo nekaj minut, da gre sopara ven. »Že stari ljudje so rekli, da morajo žganci usahniti,« se besed iz preteklosti spomni Tonka Zadnikar.

7. Nato med žgance vlijemo raztopljeno maslo in premešamo, da se zableščijo. Poskusimo jih in po potrebi dosolimo.

8. Razporedimo v skodelice ali stresemo v eno, večjo skodelo. Povrhu posujemo segrete ocvirke.

Namig: Ko greje ocvirke, nam Tonka zaupa še eno malo skrivnost: »Če so premalo slani, jih lahko malce dosolimo.« Kaj pa če smo odlili premalo vode in so se nam žganci ponesrečili? Nič hudega – zmes ohladimo, dodamo belo moko, kvas, vodo (ali žgančevko) in sol ter zamesimo kruh! In če smo jih skuhali preveč? Ohladimo jih, shranimo v hladilnik in dan pozneje pogrejmo, lahko jih postrežemo s toplim mlekom ali pa jih vmešamo v juho.

Priporočamo še: Kmetija Pr’ Soud: Suhe mesnine, ki jih izdeluje gorski tekač