Kako se uravnoteženo prehranjevati med napornimi delavniki

Obstaja pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.

Raziskave kažejo, da se kar polovica odraslih delovno aktivnih prebivalcev Slovenije ne prehranjuje zdravo; to še posebno velja za moške, mlajše odrasle in ljudi z nižjo izobrazbo ter slabšim socialno-ekonomskim statusom. Pojedo premalo zelenjave in preveč energijsko bogate hrane, ki vsebuje preveč maščob, soli in sladkorja, nimajo enakomerno razporejenih obrokov, opuščajo zajtrk.

Preberite še: Popoln jedilnik za hujšanje

Več pozornosti obroku med delovnim časom

Ker na delovnem mestu preživimo dobršen del življenja, bi morali prehranjevanju med delavniki posvetiti več pozornosti. Žal pa so sladki in slani prigrizki ter hitra hrana tisto, kar mnogi redno uživajo med službenim časom, bi morali biti res samo občasen izhod v sili, ko nimamo časa ali možnosti za zdravo malico oziroma kosilo. Če v podjetju ali bližini take ponudbe ni, si je hrano treba prinesti s seboj. Ponekod imajo kuhinjo, kjer si zaposleni lahko kosilo pripravijo do konca (npr. solato) ali pogrejejo. A zdrav obrok je lahko dokončno pripravljen že doma in ga ni nujno treba pogreti. O tem, kaj bomo jedli med delovnim časom, je seveda treba misliti pravočasno (tako glede nakupa kot priprave), sicer bomo v stiski zaradi pomanjkanja časa med delom najverjetneje odhiteli do najbližjega avtomata s prigrizki, naročili pico … ali obrok celo izpustili, kar prav tako ni dobro. Res je, da je v nekaterih krajih že več let mogoče naročiti tudi dostavo zdravih obrokov, a roko na srce, koliko zaposlenih poznate, ki si takšno hrano naročijo v službo?!

Pravo razmerje

Za malico si prinesemo, recimo, navadni jogurt, kefir, kislo mleko, sadje, košček kruha ali pekovskega peciva. Tudi priprava kosila za v službo ne vzame veliko časa, če le nakupujemo in kuhamo z mislijo na naslednje dni (zvečer npr. spečemo piščančji file, skuhamo ajdovo kašo in stročji fižol, operemo zelenjavo, sadje). Obrok si pripravimo (npr. narežemo in zložimo v posodo) že zvečer (in posodo čez noč postavimo v hladilnik) ali, še bolje, zjutraj. Kosilo za v službo lahko sestavimo tudi iz hrane, ki nam je ostala od večerje, oziroma za te obroke namerno skuhamo malo več, saj vemo, da nam bo še kako prav prišlo naslednji dan.

Kaj je uravnotežen krožnik

Da bo tudi to kosilo uravnoteženo, si pomagamo s pravilom dlani ali metodo zdravega krožnika. Rok Poličnik, mag. dietetike in spec. klinične dietetike ter avtor (poleg prim. mag. Branislave Belović, dr. med., spec. pediatrije) lani izdane brošure Prehrana na delovnem mestu z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, priporoča, da si pri določanju pravega razmerja sestavin pomagamo tako, da manjši krožnik (premera približno 23 centimetrov) razdelimo na polovico in nato eno polovico na četrtini. »Polovico krožnika naj zavzema zelenjava, njena količina naj bo primerljiva z dvema stisnjenima pestema. Na četrtino krožnika dajte beljakovinsko živilo (meso, riba), količina naj bo po površini primerljiva z velikostjo dlani brez prstov ter po višini z debelino mezinca.

Na preostalo četrtino naložite škrobno živilo – v velikosti ene stisnjene pesti. Obroku dodamo še za dve razprti dlani solate; to pomeni količino srednje velikosti skodelice za solato. Tako oblikovanemu zdravemu obroku lahko dodamo za pest velik sadež ali kozarec napitka.« Po metodi zdravega krožnika si z nekaj prilagoditvami (beljakovinsko živilo za zajtrk bo nekaj rezin pršuta, jajce, skuta, sir) lahko oblikujemo vse tri glavne dnevne obroke (poskušamo se je držati tudi, če jemo v gostilni, menzi), le da za kosilo pojemo največ, za zajtrk in večerjo pa manj.

Poizkusite še: Čokolandi chia puding z banano

Besedilo: Natalija Mljač
Fotografija: Thinkstock

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.