Klasike z Yasko: tradicionalna slovenska orehova potica

Upamo si napovedati, da vam bo orehova potica, ki velja za kraljico velike noči, končno uspela.

Pri mojih receptih je skrivna sestavina ljubezen do družine, zato sem se potice lotila s svojo sestro – ki ni nihče drug kot Janja Štrumbelj, prva imetnica certifikata za pripravo zaščitene slovenske potice in lastnica blagovne znamke LePotica – tistih ljubkih miniaturk, ob katerih se človek vzradosti že, ko jih vidi.

Preden se lotite recepta, ki sledi v nadaljevanju tega prispevka, pa toplo priporočam, da si ogledate ta video, ki smo ga pripravili, da vam olajšamo predstavo, kako oblikovati potico, zraven pa pripisali vse trike in namige, da bo potica imela lepega polža, ne bo lukenj, odstopanja skorje in podobnih nepravilnosti.

Slovenska potica je od leta 2018 zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost. Menda obstaja okoli sto receptov, z različnimi vrstami testa in nadevov, zaščitenih pa je pet potic oziroma nadevov (orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto).

Slovenska potica mora biti pečena v okroglem lončenem pekaču – potičniku, s prirezanim stožcem v sredini in ravnim dnom, premera vsaj 14 cm ter gladko ali navpično rebrasto obodno steno. Morda se premalo zavedamo, da je potica nastala v preprostem okolju na podežel­ju, da so jo od nekdaj pekle preproste kmečke gospodinje iz tistega, kar so pač imele. Zato se dela lotimo sproščeno in dobre volje. Najpomembnejše je, da nas potica poveže z našimi koreninami, da doma zadiši po praznični toplini in da se imamo ob potici lepo! Lahko bi rekli, da predstavlja našo zgodovino.

V mojem otroštvu je bila potica obvezen priboljšek na domači mizi, ampak samo za praznike, tako kot verjetno še marsikje drugje. Moja mami se je je vedno lotila z nekakšnim strahospoštovanjem, skrbno je bila zgnetena na roke in včasih bogatega nadeva, včasih pa tudi ne. Vedno sem rada opazovala, kako mami, vsa živčna in z rdečimi lici, teka po precej vroči kuhinji, medtem ko je po hiši že omamno dišalo. Sama sem bila deležna najboljšega dela priprave: s prsti sem lahko skrbno počistila vse sklede in žlice. Ohhh, in ta vonj … še vedno je isti, topel in prijeten, poln pričakovanj in radovednosti. Popelje nas tja, kamor si vsi želimo … v ljubeč in topel dom!

Naš recept je za potičnik premera 20 do 23 cm oziroma prostornine 1,7 do dva litra.

Orehova potica

Testo

  • 300 g pšenične moke tip 500
  • 1/2 kocke svežega (20 g) ali 4 g suhega kvasa
  • 130 ml mleka (mlačnega)
  • 2 rumenjaka
  • 50 g sladkorja
  • zavitek vaniljevega sladkorja
  • ščep naribane lupine bio limone
  • 1/2 žlice ruma
  • 1/3 žličke soli (2–5 g)
  • 60 g masla

Nadev

  • 300 g zmletih orehov
  • 140 ml mleka
  • 90 g sladkorja
  • zavitek vaniljevega sladkorja
  • ščep naribane lupine bio limone
  • žlica ruma
  • po ščep cimeta in soli
  • 1 jajce
  • 80 g kisle smetane (1–2 žlici)

Priprava

1. V skodelico nadrobimo kvas, primešamo malo moke, sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto tekoče testo. Kvasec pustimo, da dvojno naraste.

2. Moko presejemo v skledo.

3. Rumenjaka razžvrkljamo in jima dodamo preostali sladkor, dišave in sol.

4. V preostalem mlačnem mleku raztopimo maslo, ga prilijemo k rumenjakoma in dobro premešamo.

5. K moki prelijemo kvasec in premešamo. Nato dodamo jajčno mešanico in vse skupaj umešamo. Testo z rokami na hitro zgnetemo v gladko kepo, ki se loči od posode. Biti mora prožno, ne premehko. Posodo pokrijemo in pustimo, da testo vzhaja na dvojno prostornino (30–45 minut).

6. Orehe prelijemo z vročim mlekom, premešamo in pustimo, da se ohla­dijo. Postopoma jim dodamo vse sestavine razen jajca in smetane ter dobro premešamo. Nato primešamo še razžvrkljano jajce in na koncu kislo smetano, da je nadev lepo mazav (če je pregost, lahko dodamo še malo kisle smetane).

7. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt ali desko ter v moki narišemo pravokotnik ustrezne velikosti, še bolje pa trapez, tako je zgornja stranica nekoliko daljša: velikost narisanega lika je odvisna od velikosti potičnika, glejte namig v nadaljevanju. Testo razvaljamo na debelino približno 0,5 cm, pri čemer naj bo zgornji del nekoliko tanjši. Premažemo ga z nadevom do treh četrtin, tako da zgornji, širši in tanjši del ostane nenamazan.

8. Z roko prvih nekaj zavojev zvijemo zelo na tesno in potem nadaljujemo do konca zvitka. Že med tem postopkom z leseno palčko prebadamo testo, da iztisnemo odvečen zrak.

9. Zvitek z obema rokama obrnemo, da je zaključek testa oziroma njegov rob zgoraj, ter ga položimo v dobro namaščen potičnik tako, da je rob testa obrnjen proti notranjemu stožcu, ter rob nežno pogladimo, oba konca zvitka pa nekoliko stisnemo skupaj.

10. Potico z leseno palčko znova večkrat prebodemo do dna potičnika. Hkrati s prsti po površini preverimo zračne mehurje in jih z rahlim pritiskom iztisnemo. Pokrijemo s prtičem in pustimo, da spet dvojno vzhaja (30–45 minut).

11. Pečico segrejemo na 180 stopinj (brez ventilatorja).

12. Vzhajano potico damo v pečico in pečemo 45 minut. Pečeno vzamemo iz pečice in pustimo v modelu približno 15 minut. Nato jo zvrnemo na leseno desko ali mrežico za pecivo in pustimo približno 3 ure, da se popolnoma ohladi.

Priporočamo še: Velikonočni dekor: najlepše ideje slovenskih ustvarjalk za okrasitev praznične mize
Jasmina Pirnar Krope

Družina, kuharija in narava so moje drobtinice ljubezni. Ko vse to združim in v kuhinji skupaj z otrokoma ustvarjamo domače dobrote ter neprecenljive družinske spomine, v našem domu najlepše zadiši!

Objava še nima komentarja.

Comments are closed