Kruhi lenuhi: Novi navdušujoči recepti brez gnetenja

Če ne bi na svoje oči videli navdušenja ljudi, ko jim uspe speči ta kruh, ki je videti kot iz revije (nekaterim prvič v življenju), se s tem morda ne bi tako ukvarjali. Ker pa je bil recept za najpreprostejši kruh brez gnetenja tudi eden naših najbolj branih v preteklem letu, smo preskusili nekaj novih okusov, pečenih po isti skrajno preprosti, a učinkoviti tehniki.

Še enkrat ponovimo osnovo za kruh brez gnetenja: gre za star, neštetokrat preizkušen recept, imenovan tudi kruh lenuh, ki gladko preskoči vse finese, ki jih o peki kruha predavajo največji mojstri. Floskula, da vedno uspe, in to vsakomur, tu zares drži.

Pravila za osnoven recept

Vzamemo tri merske enote (skodelice) moke, vanjo zamešamo samo pol žličke suhega kvasa, žličko do žličko in pol soli, malce pomešamo, dolijemo enoto in pol (skodelico in pol) mlačne vode, znova malo pomešamo, posodo pokrijemo s folijo in pustimo dvanajst ali več ur, da se kvasovke razbohotijo in testo lepo vzhaja.

Po dvanajstih urah razbelimo pečico na 230 stopinj Celzija, skupaj z njo tudi lonec s pokrovom, najbolje litoželezen. Močno vzhajano testo stresemo na pomokamo podlago, ga nekajkrat prepognemo in razvlečemo, da se glutenske vezi v moki še malo utrdijo, oblikujemo v kroglo, pri čemer ga je dobro tudi malo spodvihati, da se na površini hlebčka ustvari napetost. Posujemo ga s precej moke, z nožem zarežemo, kakor želimo, da poči, položimo na peki papir in skupaj z njim v razgreti lonec.

Prve pol ure se kruh peče pokrit, v tem času para, ki izhaja iz njega, ustvari božansko hrustljavo skorjico, potem pokrov odstranimo in pečemo odkrito še 15 minut. Hlebec je pečen, ko votlo doni, če potrkate po spodnji skorji. Potem ga le še pustimo na rešetki, da se ohladi, in peka je končana.

S tem kruhom boste zagotovo naredili vtis na goste. Hlebček, ki ga na mizo dobijo še toplega, jih bo prepričal, da ste se zanje zares potrudili. Da o domačih, ki jih bo ta lepi razpokanček pričakal za zajtrk, niti ne govorimo. Zato smo preizkusili še druge okuse in načine: peko po hitrem postopku, pa dodatke, kot sta krompir in zimska buča, iz preprostega razloga, da nam včasih pri pripravi domačih kosil obojega ostane in lahko tako koristno recikliramo. Posebej smo se posvetili ajdovemu kruhu, kajti tega imamo Slovenci zares radi, zahteva pa drugačno pripravo. Vsaj do zdaj smo mislili, da je tako …

Ajdov lenuh z orehi

Tri različice, vse odlične. Najprej pa razčistimo, kdaj ajdo popariti, ko pečemo kruh.

Recept

Ajdov hlebček

Odlična različica s krompirjem in čebulo

Krompir kot sestavina kruha ni neznan, tudi v trgovinah prodajajo takšnega in ima veliko oboževalcev, znan je še po tem, da ostane dlje svež in je izjemno mehak. Krompirjev kruh si zlahka in povsem mimogrede omislite, kadar kuhate krompir za pire. Potrebujete samo en velik dodaten gomolj in naslednji dan ne bo treba v trgovino samo po kruh.

Recept

Krompirjev lenuh

Zimska buča: najlepši na pogled

Prav enak postopek kot pri krompirjevem pireju smo izbrali za kruh z dušenim mesom muškatne zimske buče. Na ta recept se lahko spomnite, kadar pripravljate bučo za juho: odvzemite za skodelico in pol mehko razkuhanega mesa, najbolje, da ga v mešalniku zmešate v pire, in dodajte moki namesto vode. Buče se sicer razlikujejo po vsebnosti vode: nekatere so tako suhe, da so dobesedno drobljive in bo treba vodo v pire dodajati, druge celo malo ožeti. Testu dajo izredno lepo barvo, povečini pa zelo malo okusa, skoraj samo kot nekakšno slutnjo, da je še nekaj »zraven«, in malokdo bo vedel, kaj.

Namig: kdor želi močnejši okus, naj na kose narezano bučo peče v pečici, tako bodo sladkorji, kolikor jih buča vsebuje, karamelizirali in v najboljšem primeru boste dobili meso, ki ga je skoraj nemogoče razlikovati od (dragega) kostanja.

Ajdov, bučni in krompirjev kruh brez gnetenja

Po hitrem postopku

Četrta različica, ki smo jo pripravili, je kruh po pospešenem postopku. Namesto dvanajstih ur vzhajanja samo štiri, še manj, samo četrt žličke kvasa in precej vroča voda, s katero vse skupaj takoj zalijemo. Po štirih urah je bilo testo primerno vzhajano, da smo ga brez slabe vesti pahnili v pečico, priznati pa je treba, da je bil kruh bolj zbit kot po daljšem vzhajanju in tudi okus se nam je zdel malenkost bolj plehek, kar si seveda morda samo domišljamo. Kdor bi tak kruhek dobil na mizo prvič, ne bi opazil kakšne večje pomanjkljivosti. Torej: še zadnje koristno navodilo po našem tokratnem testu: če se vam zelo mudi, imate lahko kruh na mizi – še vedno brez vsakega kompliciranja – v petih urah: štiri za vzhajanje, tri četrt za peko in petnajst minut, preden planete nanj!

Kruh s peso

In peta, zadnja naloga, ki pa se nam ni obnesla tako, kot smo pričakovali. Pod vtisom lepih fotografij na instagramu smo si zaželeli kruh rdeče barve, kar najlažje naredimo s peso, naravnim in zelo obstojnim rastlinskim barvilom.

Peso smo popekli v pečici in jo kot redek pire dodali moki namesto vode. Nismo hoteli pretiravati s količino pese, kajti ta zelenjava je sicer zelo cenjena pri vrhunskih kuharjih, poznamo pa precej ljudi, ki njenega okusa ne prenesejo, zato nismo hoteli, da prevpije vse drugo. Testo se je zares lepo obarvalo, nežne rož­nate barve je bilo, pa odlično je vzhajalo in tudi kruh je bil zelo lep.

Kar pa nas je presenetilo, je bila barva: rožnati nadih je ostal samo v skorji, notranjost je bila rjava, kot pri navadni polnozrnati moki. Tudi okus kruha ni bil nič posebnega, bi si pa upali trditi, da zelo dolgo ostane svež. Tega zadnjega vam torej ne moremo iz srca priporočati, kakor vam lahko vse druge, ni pa neužiten in ga ne moremo odsvetovati, če vas veselijo eksperimenti.

Priporočamo še: Kako naredimo pečene kruhove kocke

Fotografije: Voranc Vogel/Delo, Getty Images

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed