Odprta Kuhinja

Kvašena slivova pogača iz starih časov, ki jo boste oboževali

(Foto: Geshas/Getty Images)
Odpri galerijo
A+   A-
Pogače iz kvašenega testa so v družbi sliv naravnost imenitne. Pred peko jih prelijemo z razžvrkljano kislo smetano, ki ji po želji dodamo še jajce.


Kvašene pogače z različnimi nadevi so bile stalnica prleškega jedilnika. Kmečke gospodinje so jih ponudile po obedu ali za malico. Po testu, ki ga po pekaču razporedimo v debelini do dva centimetra, so nadevale, kar je bilo pač pri roki, sladko ali slano, sadno, mesno ali sirno. Med pogačami s sadjem so bile izjemno priljubljene prav slivove, ne nazadnje je to sadno drevo raslo na prav vsakem kmečkem dvorišču ali kje za vogalom.

Danes žal ni več tako, je pa res, da lahko v tem času slive kupimo povsod, na tržnicah in trgovinah. Resnici na ljubo so večinoma iz uvoza, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, zlasti Srbije in Bosne, nekaj iz Hrvaške. Slive pred zaužitjem obvezno operemo, najbolje v mlačni ali celo topli vodi, da temeljito odstranimo belkasto zaščitno plast s kože. Posebno to velja za kupljene, če imamo srečo, da jih lahko pobiramo z drevesa, pa jih lahko le obrišemo, če jih jemo sproti, kar v hlače ali majico.

Razlika med slivo in češpljo


Sliv poznamo ničkoliko sort, so različnih barv in oblik, ne le temno modre, pri tem pa ne gre pozabiti na prav posebno, to je češplja, ki je ena sama, domača slovenska avtohtona sorta. Imenujemo jo domača češplja, v primerjavi s slivo pa je precej manjša in zori pozneje, šele od srede septembra. Prepoznamo jo tudi po tem, da se zlato rumeno meso zlahka loči od koščice, ima pa izjemno močan okus, bolj kot sliva. Vse sorte so primerne za uživanje z drevesa ali predelavo, pomembno pa je, da so plodovi povsem dozoreli. Nezreli so namreč kisli in trpki, česar ne more prikriti niti večja količina sladkorja.

Sveže so slastne, najbolje naravnost z drevesa. (Foto: Artush/Getty Images)
Sveže so slastne, najbolje naravnost z drevesa. (Foto: Artush/Getty Images)

Kvašena slivova pogača


Dobro zrele slive so običajno dovolj sladke, da ne potrebujejo dodatnega sladkanja, prav tako vsebujejo dovolj vode, da bodo pogače, pite in druge jedi ravno prav sočne. Še boljše bodo, če jih prelijemo s kislo smetano, ki jo lahko razžvrkljamo skupaj z jajcem. Pečemo tako dolgo, da smetana in jajca zakrknejo.

Za 4 osebe.

  • 300 g moke

  • 0,5 kocke svežega kvasa

  • 1,5 dcl mlačne vode

  • 1 jajce

  • rezina masla

  • ščepec sladkorja

  • ščepec soli

  • 1 kg sliv

  • 1 lonček kisle smetane

  • sladkor za posip


Priprava


1. V skodelici zmešamo mlačno vodo in kvas in pustimo stati deset minut.

2. Moko presejemo v skledo in na sredini naredimo luknjo, vanjo zlijemo kvasni nastavek, dodamo jajce in zmehčano maslo, solimo in sladkamo ter premešamo. Z rokami zgnetemo v kompaktno testo in ga pustimo vzhajati pol ure.

3. Medtem operemo, izkoščičimo in razpolovimo slive. Vzhajano testo prevrnemo na pomokano delovno površino in na hitro rahlo pregnetemo. Položimo ga v pomaščen pekač, debelo naj bo do dva centimetra.

4. Testo na gosto obložimo s slivami, prerezana stran naj bo navzgor. Pustimo vzhajati še deset minut, potem pečemo na 200 stopinj približno pol ure.

5. Deset minut pred koncem pečenja slive premažemo z razžvrkljano kislo smetano. Pogače nekoliko ohladimo, preden jih postrežemo, jih lahko potresemo s sladkorjem v prahu.
Priporočamo še: Kako s peki papirjem obložimo model

Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija je simbolična: Geshas/Getty Images
Deloindom.si: Čas je za jesenske vrtnine
Datum Objave: 23.8.2023 ob 06:08

Več iz te teme:

slivekvašena pogačaslivova pogača

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja