Marmorni kolač: dvobarvni biskvit, ki vsakokrat navduši

Bela in svetla masa
Marmorni kolač izhaja iz Nemčije, kjer so se po dostopnih podatkih prve verzije te sladice pojavile že v začetku 19. stoletja. Sprva naj bi bil ta kolač narejen s kvasom, šlo naj bi torej za nekakšen sladki kruhek, ki so mu temnejše obarvane lise naredili tako, da so delu testa dodali melaso. Nekoliko kasneje so podoben postopek priprave dvobarvnega testa prenesli še na pecivo, pri čemer so temnejšo maso obarvali s kakavom.
Proti koncu 19. stoletja je pecivo, ki ob prerezu spominja na barvno prelivanje vzorcev marmorja, začeli peči tudi v Ameriki. Tako danes po vsem svetu najdemo različne verzije tega priljubljenega peciva; Jamie Oliver v svojem receptu opozarja, da bele in temne mase ne smemo preveč premešati, sicer bomo namesto marmornega učinka dobili enotno barvo.
Od kave do višenj
Če bi želeli marmorni kolač oplemeniti, lahko v temnejši, torej čokoladni del, poleg kakava vmešate še nekaj žlic malce močnejše skuhane kave. Če obožujete okus kostanja, v maso vmešajte nekaj kostanjevega pireja. Če pa so vam všeč kombinacije čokolade in višenj, naredite tako, kot to stori spletna urednica naše Odprte kuhinje Mateja Delakorda: v pecivo je vključila vložene višnje in tako dobila preplet dveh znanih sladic – marmornega kolača in peciva, imenovanega donavski valovi.
Še en dodatek, s katerim ne morete zgrešiti, je čokoladni obliv. Prelijemo ga čez kolač, ko je ta že ohlajen, na še topel preliv pa po želji posujemo dodatke, denimo na grobo narezane orehe ali lešnike, na lističe narezane mandlje, lahko tudi kandirane češnje.
Za konec pa še ena zanimivost: kot je že kar navada pri kultnih jedeh, se tudi marmorni kolač pojavi v Guinnessovi knjigi rekordov. Pred skoraj desetletjem so v Savdski Arabiji spekli gigantski dvobarvni kolač, ki je tehtal več kot 700 kilogramov.