Mlada koruza z arašidi: prigrizek, brez katerega ni avgusta

Kako do sladke, sočne, ravno prav nedozorele koruze? Kupite jo zgodaj zjutraj na tržnici, pri kmetu, ki mu zaupate, da je res sveža. Zavijte jo v vlažno krpo ali časopisni papir in spravite na hladno. Koruza namreč hitro dozoreva, tudi po tistem, ko je utrgana. Razvija se škrob, zrna postajajo trša in manj sladka. Zato je seveda idealno, če lahko koruzo utrgaš in z njo tečeš v kuhinjo. Najboljši način je uglajeno rabutanje, ko greš do njive in vprašaš, ali si lahko odlomiš storž ali dva. Bolj adrenalinsko in bolj pravo je rabutanje, kadar moraš paziti, da te nihče ne dobi. Tega v resnici nisem nikoli počela, sem pa si želela. Neumnosti so veliko bolj privlačne, dokler se ne zgodijo, in to velja tudi za rabutanje.

Poznam zgodbo iz prve roke, ko so fantje rabutali češnje, viseli so z drevesa, trgali hlače in pljuvali koščice. Bili so morda preglasni, preveč polni sebe ali pa so imeli ravno smolo, da je takrat prišel mimo lastnik drevesa, človek brez smisla za neumnosti. Spustil je psa, precej velikega, z zajetnim gobcem, polnim belih čekanov. Kuža je malo renčal in nato legel v senco, ob vsakem premiku na drevesu pa je skočil pokonci in razkazoval čekane. Na drevesu je postalo neudobno, češnje niso imele več pravega okusa, spomnili so se, da bi pravzaprav morali biti v šoli. Pes jih je čuval do trde teme, ko je prišel ponj njegov lastnik in ga brez besed odpeljal v hišo. Visoke veje so nato obirali le še škorci, ki se znajdejo v takšnih situacijah.

Z rabutanjem koruze je verjetno podobno. Ne vem, verjetno bom tudi letos zamudila priložnost za tak adrenalinski podvig. Sladko koruzo smo namreč posejali kar na vrtu. Zanimivo je, da rastlina spada med trave. Rasla je med fižolom in ravno te dni smo ocenili, da je pravi čas za nov recept s koruzo. Sladka ima več sladkorja kot običajna poljska. Pobiramo mlado, nezrelo, preden se sladkor spremeni v škrob.

Ko odtrgam domačo koruzo, v tem dejanju res ni pravega adrenalina, ima pa druge prednosti. Bolj sveža ne bi mogla biti in kuhinja je blizu.

Avgust naj ne mine brez rumenih zrn, pa naj bodo kuhana, pečena, vroča, slana in začinjena.

Mlada koruza z arašidi

Za dva.

• 4 mladi stroki sladke koruze


• 100 g oluščenih praženih arašidov


• večji paradižnik


• košček svežega ingverja


• 2 stroka česna


• čebula


• žlička celega kumina


• žlička mletega koriandra


• čili po okusu


• olje

Priprava

1. Koruzne storže olupite, očistite in narežite na tri dele. Če niso zelo mladi, jih je treba deset minut kuhati v slani vodi, odcediti, malo ohladiti in narezati na večje kose.

2. Arašide sesekljajte v sekljalniku, da dobite enakomerno grobo strukturo, ne smejo se spremeniti v moko.

3. V manjšem blenderju zmiksajte v kašo paradižnik, česen in košček svežega ingverja. Nasekljajte čebulo.

4. V kozici na vročem olju popražite semena kumina. Stresete jih na vroče olje, šele takrat kumin razvije poseben okus. Ko bodo začela poskakovati po ponvi, dodajte nasekljano čebulo in nato koriander. Kratko popražite. Zalijte s paradižnikom, dodajte koruzo, nekaj žlic vode, odvisno od velikosti posode, in kuhajte pet minut pri srednji temperaturi.

5. Po petih minutah dodajte drobno nasekljane arašide, temeljito premešajte po dnu in kuhajte še pet minut. Paziti je treba, da se omaka ne prime dna. Če arašidi niso slani, solite. Med kuhanjem bo morda treba dodati še kakšno žlico vode. Omaka naj bo na koncu tako gosta, da se oprijema koruze.

6. Jed je prigrizek. Koruzo jemljete z rokami in jo pomakate v omako. Kar ostane na krožniku, se poje s kosom kruha.

Priporočamo še: Nad pesticide na sadju in zelenjavi z doma narejenim čistilom