Odlično, preprosto in hitro pripravljeno kosilo iz bučk
Odpri galerijo
A+ A-
Mmm, še en recept, kako pripraviti odlične bučke.
Medtem ko tole tipkam, v letni kuhinji nastaja današnje kosilo. Vzdušje je sanjsko poletno. Na vrvi, razpeti med ograjo in najdebelejšo vejo neke razplezalke, ki izginja nad pergolo, visijo brisače, kopalke in obledela majica. Vse je ponoči namočila nevihta in nato posušila burja. Zjutraj sem nase navlekla kavbojke, edini pulover, ki sem ga vzela s seboj za vsak slučaj, k sreči so bile na dnu torbe tudi teniske, celo vetrovka. Nemirna noč je namreč ohladila morski zrak.
Šli smo v edino kavarno v vasi, kam drugam tu itak ni možno. Manj izbire, več svobode. Tam so bili itak vsi, starec kot iz risanke, z globokimi gubami in drobnimi očmi, domačinka v kratkih hlačah z bronasto barvo krepkih stegen, smrkavi otroci in galebi na drugi strani betonske škarpe. Pa seveda nekaj bledih turistov, ki so prišli kljub vsemu na kamnit otok. Kljub vsemu se seveda nanaša na nejasno, kaotično, prestrašeno in na trenutke panično stanje letošnjih poletnih počitnic, kar se trudimo ignorirati.
Prinesli so nam kavo, prijatelji, pri katerih sem na obisku, so mežikali v veter, v čudovito brezčasje. Tako kot se lahko zgodi le med ljudmi, ki se dovolj dobro poznajo, smo bili večinoma tiho. Dokler se ni nekdo zagledal v napis na leseni barkači v zalivu. “Adonis,” je zamišljeno prebral. Nihče se ni odzval, le tišina. Iz notranjosti kavarne so prihajali stari komadi, evergreeni.
“Adonis, je bil to grški bog ali junak?” je čez čas nekdo povzel misel. Tišina. “Kje ste zdaj našli Adonisa?” končno vpraša naslednji. Tišina. Čez čas: ”Po moje je bil grški bog.” Takoj prileti odgovor: ”Ne, junak.” Zdaj naše omizje oživi. Odprejo se telefoni. Zapoje google. Nekdo na glas bere: Adonis je bil prelep deček, ki ga je vzgajala Afrodita, boginja lepote. “Vidiš,” ni bil bog. Ampak potem se zgodba zaplete, ubije ga ranjena žival in Zevs mu podeli nekakšno nesmrtnost, da je le pol leta mrtev v podzemlju in pol leta uživa z zaljubljeno Afrodito. Je ljubezen torej edina možnost za nesmrtnost navadnih smrtnikov? Tema je vsekakor dovolj zanimiva, da bi ob njej lahkotno in neopazno minevale ure, vendar nas čakajo obveznosti. Eni morajo pripraviti kosilo in jaz napisati tole zgodbo. Zato se vrnemo v realnost letne kuhinje. To je prostor na balkonu, na terasi, na vrtu, kjer lahko kuhamo, pripravljamo obroke, jemo, gostimo prijatelje in jo nato zelo enostavno pospravimo. Lahko jo imenujemo zunanja kuhinja, vrtna kuhinja ali kuhinja na prostem, ki nastane tudi, kadar vrata in okna običajne kuhinje dovolj na široko odpremo, da zvoki poletja vstopijo do kuhališča in pečica ne more ogreti stanovanja.
Naša letna kuhinja oziroma kuhinja mojih prijateljev je približno te vrste. Z morja pihlja hladen vetrič, na sosednji terasi vpijejo otroci, glavna tema je, kdo je na vrsti za pomivanje posode. Pomemben je tudi recept, ki naj bo kar se da preprost, jed pa hitro pripravljena. Komaj, prav za las mi je uspelo spisati zgodbo, preden je bilo kosilo na mizi.
Sestavine
- 6 srednje velikih poletnih bučk
- večja čebula
- 6 strokov česna
- šopek peteršilja
- 250 ml paradižnikove omake
- sol in poper
- zdrobljen čili
- 3 žlice oljčnega olja
Priprava
1. Vključite pečico. Neolupljene bučke narežite na kolobarje, čebulo na tanke rezinice, česen in peteršilj fino nasekljajte. V večjem globokem pekaču, ki gre v pečico od roba do roba, zmešajte vse sestavine in poravnajte.
2. Pecite pri 200 stopinjah pol ure.
3. Ponudite s kruhom, krompirjevim pirejem ali krompirjem v kosih, kuhanim s peteršiljem za boljši okus.
Preberite še: Najboljši pečen krompir s parmezanom, ki ga boste oboževali
Fotografija: Teja Košir Popovič
Datum Objave: 16.7.2020 ob 12:07