Paneton: kako ga naredimo doma
Odpri galerijo
A+ A-
Za najboljše stvari v življenju se je treba vsaj malce potruditi. To je, po eni od legend, ugotovil tudi plemič iz Milana, ko je izumil zdaj izjemno priljubljen praznični kolač s kandiranim sadjem: paneton. Z njim je hotel očarati srčno izbranko in njenega očeta, peka Tonija.
Italijani si ne predstavljajo praznikov brez panetona, tako kot si jih mi ne brez potice, le da so jed veliko bolj monetizirali od nas in jo množično postavili na trgovske police. Če ste se v tem času kdaj vozili po deželi naših zahodnih sosedov, ste na cesti zagotovo opazili družine v polno natovorjenih avtomobilih, iz katerih so se lesketale za oko mamljive škatle z napisi panettone.
Priljubljeni kolač namreč velja za zelo cenjeno darilo. Ta puhasta sladka gmota je očarala tudi Slovence, živeče blizu Italije, njena priljubljenost pa se po zaslugi večjih ali petičnejših trgovcev vedno bolj širi drugod.
A ni ga boljšega od prazničnih vonjav iz pečice in privilegija, da pokusiš še topel paneton, je prepričan naš sogovornik iz Ajdovščine Miha Bratina, kulinarični fotograf, ki izdeluje tudi svoj džin.
»Pri nas doma je bil za praznike od nekdaj, ponj smo hodili v Italijo. Zame ima nostalgično in simbolično vrednost in je kot prva mandarina, ki si jo v sezoni olupiš: je ekstrakt praznika,« svoje navdušenje opiše Miha.
Fotograf, ki nima le občutka za dovršene fotografije hrane, temveč tudi zelo dobro kuha, najraje pripravlja preproste stvari, predvsem peče kruh. Tako se je v želji po nadgradnji pekovske strasti lotil panetona in nič hudega sluteč krenil na pravo odisejado. Nekajkrat so fantaziranje prehiteli prazniki, kajti puhasta dobrota zahteva svoj čas, in če se je lotiš na predbožični večer ali silvestrovo, si že prepozen.
Nato se je ubadal z recepturo, ki bi dala edinstveno sladko mehkobo, ki se topi v ustih. Preskusil je postopek Jima Laheyja, poznanega predvsem po recepturi za kruh brez gnetenja, a to ni bilo to. Ponovil je vajo, da bi se znova prepričal, pa še vedno ni bil zadovoljen. Sledile so obsežne konzultacije z Andrejem iz Pekarne Osem, Mihovim kolegom in njegovo strokovno referenco: recept je bil končno na pultu in treba je bilo le še zavihati rokave.
Nekaj podrobnosti, ki štejejo
Najprej se je lotil gnetenja na roke, a je testo zelo mokro in lepljivo, tako da se je odločil romantični pristop zamenjati za mešalnik.
»Ko mesimo za paneton, moramo gluten 'razviti' do ekstremov, pri čemer nam bo električni mešalnik zelo v pomoč. Poleg vzhajanja je izjemno pomembno, da ga dobro zamešamo in dobimo prožno testo,« razlaga zdaj, ko je mojster domače priprave panetona.
Tukaj imamo zares odličen recept, a ne pozabite: s pripravo začnite 29. decembra zvečer, da ga boste lahko jedli na slivestrski večer.
Priporočamo še: Makova potica z marcipanom, ki bo lovila poglede
Občasna pozornost, gram kvasa in prava temperatura
Naj vas Mihovo iskanje popolnega recepta nikar ne prestraši, če vas mika naš praznični izziv. Kakor zatrjuje, je paneton v osnovi preprosta zadeva, ki sicer zahteva tri dni vzhajanja, a nam vzame le nekaj občasne pozornosti. Zanimivo je, da v primerjavi s kruhom uporabimo manjšo količino moke, vendar z dodajanjem težkih sestavin, kot so maslo, jajca in kandirana pomaranča, razvijamo gluten, tisto, kar daje panetonu obliko, pripoveduje.
Ravno v tem je trik: kruha ni težko zamesiti in ga dolgo vzhajati, a je rezultat žvečljivost. Paneton pa mora biti hkrati zelo vzhajan in zelo rahel. Po starih receptih se pripravi s kislim testom, če pa ga delamo z navadnim kvasom, ga uporabimo zelo majhno količino: le gram, torej mrvico, nas pouči.
Testo za želeno končno strukturo mesimo in vzhajamo v več fazah, lažje pa bo, če se bomo držali Mihovega priporočila, naj bo sobna temperatura od 20 do 22 stopinj. »Res je občutljivček, a tako je z vsemi posebnimi stvarmi.
Paziti moramo, da zaradi prekratkega ali predolgega vzhajanja ne bi dosegli pravega cilja, da bi nam testo zaradi višje sobne temperature prehitro vzhajalo in padlo skupaj. Ugotavljam, da če se držim časov vzhajanja in temperatur, navedenih v recepturi, sem na dobri poti.«
Ko smo pred zadnjo, najdaljšo fazo vzhajanja, moramo testo oblikovati in ga predevati v papirnate modele. Seveda lahko uporabimo model, ki ga imamo pri roki, a tako ne bomo dobili značilne kupolaste oblike, ki se obdrži, ko ta sladki kruh zabodemo z dvema iglama in ga takoj po peki obrnemo na glavo.
Od izzivov pri peki do izzivov v življenju
Eksperimentiranje z okusi pri panetonu Mihe ni mikalo, saj meni, da so nekatere stvari dobre takšne, kot so, tako je ta svoj praznični ekstrakt vedno pripravil s pomarančno ali limonino lupinico ter kandirano pomarančo. Pa si je za naš prispevek vendarle tudi sam zastavil izziv in se ga odločil speči s temno čokolado.
A življenje nam pokaže zobe, ko je najmanj treba in ko tega ne pričakujemo, tako se je našemu sogovorniku poleg natrpanega urnika zgodila sila neprijetna preizkušnja, ki mu je, tako kot bi mi naredili s panetonom, obrnila življenje na glavo.
»Vztrajnost je skrivnost vsake zmage,« so besede Victorja Hugoja, ki jih primerjamo z Mihovo peko za naš silvestrski podvig, kajti v tako izjemnih okoliščinah bi kolač lahko preprosto kupil in ga s svojim vrhunskim fotografskim znanjem ter stilističnimi veščinami ponaredil ali nam ponudil starejše fotografije.
Miha je pokazal svoj pravi obraz in spekel najboljši in najlepši paneton doslej, za povrhu pa nam postregel še z izjemnimi posnetki. Lahko si predstavljate, kako ga je bilo šele pokusiti. Za dodatke, ki jih priporočajo Italijani, kot je na primer krema iz maskarponeja, ni bilo časa, hkrati bi bila ob tako izjemnem primerku s takšno zgodbo dobesedno odveč.
»Ko hodiš, pojdi vedno do konca,« je spesnil naš Tone Pavček, pa naj pristavimo, da se s trudom in vztrajnostjo v simbolnem pomenu lahko pride še veliko dlje. Naj bo Mihova izkušnja praznično sporočilo za nas vse, četudi paneton, ki se ga bomo lotili, mogoče ne bo tako popoln.
Paneton s kandirano pomarančo
Predtesto (biga)
Lotimo se ga 29. decembra zvečer!
- 100 g bele moke
- 60 g vode
- zelo majhen drobec kvasa (približno 1 g)
Kvas raztopimo v vodi, dodamo moko in dobro premešamo, nato pa zgnetemo v testo. Potem ga v skledi, pokriti s folijo ali vrečko, vzhajamo 8 do 10 ur na sobni temperaturi od 20 do 22 stopinj.
Prvi zames
Na vrsti bo 30. decembra zgodaj zjutraj!
- 160 g predtesta
- 300 g bele moke
- 2 rumenjaka
- 120 g vode
- 100 g sladkorja
- 65 g masla
Vodo nalijemo v mešalnik, dodamo moko in na koščke natrgano predtesto. Mešamo približno 3 minute, nato dodamo rumenjaka, sladkor in maslo ter še približno 7 minut mešamo, da postane testo gladko. Vzhajamo ga v večji pokriti skledi 12 do 15 ur.
Drugi zames in oblikovanje
Isti dan proti večeru.
- testo prvega zamesa
- 150 g bele moke
- 70 g sladkorja
- 3 rumenjaki
- 70 g mleka (s strokom vanilje)
- 12 g soli
- 65 g masla
- naribana limonina lupina (od ene večje ali dveh manjših limon)
- 150 g kandirane pomaranče, drugega kandiranega sadja ali koščkov temne čokolade
1. Mleko zavremo skupaj z vaniljo. Pustimo, da rahlo vre nekaj minut, nato ga popolnoma ohladimo.
2. V mešalnik damo testo iz prvega zamesa, moko, mleko ter rumenjake in mešamo s srednjo jakostjo približno 4 minute, nato dodamo še maslo in sol. Mešamo še približno 3 minute, nato pa testo vrnemo v pokrito skledo in vzhajamo 2 do 3 ure.
3. Vzhajano testo zvrnemo na pult in ga razdelimo. Navedena količina testa zadostuje za dva modela premera 14 centimetrov (kupite v trgovini s pekovskimi pripomočki).
4. Testo oblikujemo v kroglo, kolikor je to sploh mogoče glede na mehkobo, in ga previdno prestavimo v papirnata modela. Pri oblikovanju si lahko namesto z moko pomagamo z malo olja. Modela pokrijemo s plastično vrečko ali večjo posodo (ki se ne sme dotikati testa), da se na testu ne naredi skorja, in na sobni temperaturi 20 stopinj vzhajamo 20 ur. (Čas vzhajanja je močno odvisen od temperature prostora, pri zadnjem vzhajanju je treba malo spremljati proces, saj se lahko zgodi, da se preveč vzhajano testo sesede. Vzhaja naj malo nad rob papirnatega modela, pravi Miha.)
Peka
Zadnji večer v decembru.
1. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Vzhajani panetone z žiletko zarežemo v obliki križa in v sredino zareze postavimo košček masla, ki se bo med peko topil in tako še dodatno mehčal skorjico. Pečemo ga približno 45 minut, da dobi skorja lepo temno rjavo barvo. Med peko lahko po potrebi nekoliko zmanjšamo temperaturo, če se nam zdi, da skorjica prehitro temni.
2. Pečen paneton vzamemo iz pečice in ga tik ob dnu modela previdno prebodemo z dolgima kovinskima nabodaloma (manjše lahko tudi z lesenimi palčkami), nato pa ga obrnemo na glavo in obesimo nad prazno posodo ali škatlo. Tako se rahla sredica med ohlajanjem ne bo sesedla.
Priporočamo še: VIDEO: Potratna potica – recept, ki je obnorel splet
Naslovna fotografija: Getty Images
Datum Objave: 31.12.2019 ob 08:12