Avgust v kuhinji s Slavko Ilich
Odpri galerijo
A+ A-
Avgust je moj najmesec. Seveda, zaradi paradižnikov ...
Letos sem želela zmanjšati število sadik, a mi ni uspelo. Ker vedno vzkali preveč semen, se je spet »nabralo« 83 sort. No, ne morem se pritoževati, sama sem si kriva. Letos sem se spet domislila, da bi bilo dobro spet posejati semena, ki jih že več let dajem na stran. Vedno shranjujem semena prvega ploda (nimam mrežaste zaščite proti neljubim opraševalcem, a mi kar uspeva), da lahko zdaj že z 99-odstotno gotovostjo rečem, da bosta nova rastlina in plod enaka tistemu, ki je »dal seme«.
Ta načrt sem začela uresničevati že lani. Vsa stara semena iz vrečk v hladilniku so vzkalila. Letos nadaljujem. Pri tem opažam veliko razliko med gojenjem v visokih gredah in »pri tleh« od prej. Izkušnje teh zadnjih dveh let me prav tako učijo, da moram nad petim ali šestim »nadstropjem« plodov odščipniti vrh. Tudi zalistnike odstranjujem bolj redno kot pred leti. Pustim samo tiste, ki uidejo, a jim brez milosti nad cvetnimi nastavki odščipnem vrh. Tako dobim več pridelka. Če jih ne bi krotila, bi za obiranje kmalu potrebovala lestev. In, ja, palice za oporo se v visoki gredi zasadijo skoraj do dna. Zato kupujem najdaljše bambusne palice, ki se jih dobi (dolge od 2,1 do 2,4 metra), vendar niso najbolj stabilne. Razmeroma močen veter, ki letos piha, mi je vse paradižnike nekoliko premaknil, polegel v severno smer. Kljub temu vse kaže, da bom imela kar lepo letino.
Sorodne vsebine: Najboljši paradižnikovi pripravki na tri načine
Preizkušam tudi namig Miše Pušenjak, da lahko bučke (seveda grmičaste), kumare in tudi paradižnike ponovno posejemo, če gre kaj narobe. Pa sem takoj posejala še nekaj sort »črnih« paradižnikov, ki so zdaj že v zemlji. Poročala bom, kdaj bodo rodili.
Za uvod v sezono sem si omislila paradižnikovo solato z rukolo in s svežimi cvetovi navadnega komarčka, ki je v osrednji Sloveniji po krivici manj znan. Morda zato, ker ne naredi odebeljenega spodnjega dela stebel, je pa zato na pretek cvetja, ki ga sproti porežem in posušim ter nato osmukam in shranim za frtalje. Odličnega vonja in okusa so. Poleg tega je rastlina lepa in ima užitne tudi liste. Jaz gojim »bronasto« različico, ki ima temnejše liste in je lepa tako na krožniku kot v šopku.
Med okušanjem prvih letošnjih plodov me je prešinilo, da bi naredila sladoled oziroma lučke s paradižniki. Zato sem malo eksperimentirala. Prvi poskus s sladko smetano se ni posrečil. To je pokazal vnukov skremženi obraz: »Premalo sladko!!« In sem dodala sladkor, kar meni ni bilo všeč. Če niso dobre sladke, sem si mislila, bom naredila pa slane. Te so bile veliko boljše (seveda za odrasle, kot krvava Meri), ker sem dodala ... No, vse piše v receptu.
Ker je ravno pravi čas za bazilikino olje, naj ponovim: socvetja genoveške bazilike, ki v hudi vročini rade uidejo v cvet, samo operem in osušim ter potlačim v stekleno posodo s širokim vratom. Zalijem jih s čim boljšim oljčnim oljem in postavim na toplo, vendar ne na sonce, za en teden. Nato jih precedim in uporabim povsod, kjer bi uporabila baziliko.
Besedilo in naslovna fotografija: Slavka Ilich
Preberite še: Omleta s paradižniki (po moje) s cvetjem navadnega koromača
Datum Objave: 11.8.2017 ob 08:08