Namigi italijanskega kuharja za odlično pripravljeno polento

Polenta je ena od jedi, ki jo bodisi obožuješ bodisi je ne maraš. In če si v tej, drugi skupini, je to morda zato, ker si se je v mladih letih preprosto prenajedel. Mi smo, brez dvoma, med pravimi oboževalci polente, in čeprav smo poskusili že mnogo različic, pa takšne, kot smo jo ta teden videli sredi Ljubljane, še nismo videli.

Nekaj novega

Massimo Panizzari - Maxx, ki skupaj z Eriko de Vecchi na Trubarjevi že pet let vodi lokal s svežimi testeninami Raw Pasta bar, je te dni ponudil – točeno polento. V lončke je počasi polzela iz strojčka, podobnega tistim za točen sladoled. »Polento na tradicionalni način pripravimo tako, da jo v bakrenem kotličku mešamo približno 45 minut ali eno uro. Točimo jo lahko tudi iz te naprave, ki smo jo pripeljali iz Italije in je v Sloveniji še nismo opazili, pa tudi v moji domovini ni ravno pogosta, saj jo uporabljajo le posamezne okrepčevalnice ali lokalčki s hitro prehrano,« je pojasnil sogovornik, ki je imel doma v Milanu dve restavraciji, zdaj pa v slovenski prestolnici poleg lokala s testeninami vodi še trgovinico z italijanskimi dobrotami.

Makxx in Erika, lastnika Rawpasta bara na Trubarjevi. (Foto: Marko Feist)

Kakšno polento naj torej kupimo, če si doma zaželimo to jed – je dobra tudi instantna? »Z njo ni nič narobe, hitro je pripravljena, a če bi želeli imeti pravo polento, jo moramo pripraviti iz koruznega zdroba,« je jasen Massimo Panizzari, ki na vprašanje, koliko časa kuhamo takšno jed, pojasni: »Vsaj 45 minut, lahko tudi eno uro. Pa še nekaj je pomembno, jed moramo ves čas mešati.«

Maslo, strt česen, sir

Pa je vseeno, ali koruzni zdrob vsujemo v hladno ali vročo vodo? »Vedno ga vsujemo v vrelo, soljeno vodo. Med kuhanjem, in to nekako po pol ure od začetka priprave, lahko dodamo maslo in strt česen. V okolici Bergama, denimo, proti koncu kuhanja radi dodajo različne naribane sire,« naniza še nekaj nasvetov za pripravo.

Ne, to ni sladoled. (Foto: Špela Ankele)

In s kakšnimi omakami Italijani najraje postrežejo polento? »Odličen je spezzatino, to je nekakšna italijanska različica golaža, lahko se odločimo za dober ragu, za gorgonzolino omako, mesne kroglice ... Možnosti je nešteto,« našteje Panizzari, medtem ko na tej jedi posvečenem dogodku, ki ga je poimenoval Polentna noč, v rokah drži novo skodelico točene polente.

Spomin na mlade dni

Kaj pa z mlekom? Italijanski chef se nostalgično nasmehne, spomin mu preskoči v otroštvo: »Moja babica je živela na kmetiji in sladko polento mi je velikokrat pripravila za zajtrk. Polento, ki je ostala od prejšnjega dne, je pogrela na maščobi, nato je dodala sladkor in smetano iz domačega mleka – imela je manjšo kmetijo, zato je bila ta sestavina vedno pri roki. Ko sem to kot 12-letni deček zjutraj pojedel, sem se lahko cel dan podil po snegu.«

Ta teden sredi Ljubljane takšne jedi sicer ni pripravljal, je pa ponudil tudi svojo različico sladke polente, ki nas je po okusu spomnila na miške: nekoliko bolj gosto pripravljeno in nato ohlajeno polento, ki jo je skuhal tako, da je namesto vode uporabil sladkano mleko, je razrezal na kocke in jih ocvrl v olju, nato pa povaljal v sladkorju in cimetu.

Sladka polenta. (Foto: Špela Ankele)

Preverite še, kako lahko pripravimo polento brez mešanja.

Kremna polenta z mletim belim tartufom