Lidlova Lojtr'ca: Bo šesta sezona spet rekordna?

Lani, prav v tem času, v podobnih razmerah, se je na Lidlovo Lojtr'co domačih prijavilo rekordno število slovenskih izdelovalcev butičnih izdelkov. Ko smo jih spraševali, zakaj, so povečini rekli: zato, ker so se tako dobro počutili, da v splošnem zastoju države lahko – delajo. To je bil znak optimizma in dokaz, da prihodnost bo. Tudi šesto sezono, ki se pravkar začenja, bo OK spremljala, kot naš poklon dobri hrani, dobrim idejam in delovnim rokam.

Za začetek, formalnost: september je vsako leto čas, ko je treba oddati prijavo za Lidlovo Lojtr'co domačih, v okviru katere bodo že šestič na police vele­trgovca prišli izdelki, ki bi drugače morda ostali skriti in neprepoznavni, saj so zaradi svoje butičnosti dostopni le omejenemu številu kupcev. Opozorilo: medtem ko so doslej prijave vedno zbirali ves mesec, bo letos ta možnost omejena na dva tedna: med 6. in 20. septembrom bo treba to formalnost urediti, kar prek Lidlove spletne strani. Drugi termini, v katerih se dobavitelji, ki jih bo komisija prepoznala kot najbolj zanimive, lahko dobro pripravijo na svoj veliki trenutek, bodo ostali podobni, spomnimo pa še enkrat: marec je mesec, ko se izdelki zares znajdejo v trgovini.



Proces uvajanja izdelka na Lidlove police namreč traja več mesecev, saj se je treba za nastop pred slovensko javnostjo dobro pripraviti: tu je izobraževanje, v katerem dobavitelj izve in se po potrebi nauči drugega dela zgodbe, ki je nujen za uspeh izdelka, ko gre ta v trgovine: vse o zahtevah glede kakovosti in varnosti, ki so stroge in dosledne, pa o marketinških možnostih, ki so za zanimive butične izdelke veliko večje, kot si marsikateri od njih predstavlja. Dobra zgodba namreč vedno najde poslušalca.

V sklopu projekta Lidlova Lojtr'ca smo tudi kuhali: VIDEO: Noro dobra in preprosta čokoladna torta s temnim pivom

V petih sezonah je prišlo na police več kot 250 izdelkov, ki so bile v naših očeh prav to: dobre zgodbe. Vsem skupna je bila elementarna podjetnost, vsaka pa je imela malce drugačno ozadje, druge poti in okoliščine so bodočega dobavitelja pripeljale k temu poslu. Veliko prijavljenih vsako leto prihaja s kmetij: to so pač osnovne »tovarne« naše hrane, prav je, da jih poznamo in podpiramo. V preteklih sezonah smo pokazali, kakšen je zares sodoben hlev, kjer večino dela opravi kar avtomatika, za mestnega človeka nepredstavljiva, in videli tudi take kmetije, kjer je še veliko ročnega dela, ampak ga je mogoče opraviti, saj dela cela družina, več generacij, ki so vpete v zgodbo.

Predvsem slovensko podeželje, kjer je močan in neposreden stik z osnovnimi sestavinami vseh vrst, je velik vir butičnih zgodb – no, pa tudi tako smo našli, ki se je rodila v primestni garaži v prestolnici.