Matjaž Smodiš: eden najbolj uspešnih slovenskih košarkarjev, ki je začel gostinsko zgodbo

Bili smo prijetno presenečeni, ko smo naleteli na pravzaprav same stare znance, naše sogovornike v OK izpred nekaj let …

Nekoč je bil kapetan slovenske košarkarske reprezentance in zato težko rečemo, da je Matjaž Smodiš neznano ime. Je pa v letih, odkar je dal slovo aktivnemu igranju košarke, začel gostinsko zgodbo, ki ji prav dobro kaže. In ker je tekmoval v ekipnem športu, je očitno vedel, da potrebuje dobro moštvo.

»Leta 2016 se je pojavila ideja, da bi v središču Novega mesta kupil kavarno – ne zato, da bi se lotil gostinstva, šlo je bolj za naložbo v nepremičnino. O gostinstvu niti nisem razmiš­ljal, dokler se nisva spoznala z Matevžem Slokarjem. On šele mi je predstavil idejo za razvoj te lokacije. Oktobra 2018 smo v kleti na novomeškem Mestnem trgu odprli pivnico, malo pozneje v pritličju še kavarnico. To je bil začetek Kralja Matjaža,« nas v zgodbo uvede nekdanji košarkar.

Matjaž Smodiš – Smoki: Ima zares zvenečo košarkarsko zgodovino: kariero je začel in končal v Novem mestu, pri Krki, vmes pa postal kapetan znamenitega moskovskega kluba CSKA, kot prvi tujec, ter bil trikrat v moštvu prvakov evrolige: enkrat z Virtusom iz Bologne in dvakrat s CSKA.

Kako da ste se odločili za ta korak: če prav vem, ste gradbinec, ne gostinec …

Res je – sem gradbenik. Pravzaprav je ideja rasla spontano. Ko sem kupil nepremičnino, je bila tu še najemnica, ki je vodila kavarno. Ko so obnavljali Mestni trg – kar je trajalo kar nekaj časa –, je bilo delo oteženo in sčasoma se je najemnica odločila, da opusti dejavnost. Ostali so mi prazni prostori, ki jih je bilo treba osmisliti – nekako logično pa je bilo, da v tej hiši gostinska dejavnost ostane. V spodnjih prostorih smo uredili pivnico in to je bila naša začetna ideja – da gostom ponudimo izdelke slovenskih mikropivovarn. Razmišljali smo naprej, česa bi se še lotili, pa je moj poslovni partner Matevž Slokar predlagal, da Novemu mestu predstavimo sodobno picerijo. Odprli smo jo tu v bližini, bila je zelo majhna, na kakih petdesetih kvadratnih metrih. Sčasoma so se sprostili še zgornji prostori stavbe na Mestnem trgu in ugotovili smo, da nima smisla imeti Kralja Matjaža na dveh lokacijah, ki sta si tako blizu. Tako smo sredi leta 2019 picerijo preselili sem.

Imeli pa ste še eno, v Kostanjevici na Krki, o kateri smo slišali, da je bila tako priljubljena, da se je pred njo znala narediti vrsta …

Drži – tudi v Kostanjevici smo imeli picerijo, pa smo jo, tudi zaradi omejitev, ki jih je prineslo nedavno obdobje, zaprli. Hkrati smo začeli razmišljati, kako bi v času, ko zaradi ustavitve javnega življenja gostilne niso delovale tako, kot bi si gostinci želeli, izdelke, iz katerih pečemo naše pice, ponudili kupcem. Nastali so izdelki Kralj Matjaž, vključili smo moko, mešanice za pripravo testa za pico in palačinke, pelate …

Vsa moka, ki jo uporabljate v picerijah, in tudi tista, ki jo prodajate v trgovinah, je, vidim, ekološka.

Ponosni smo, da smo prva picerija s certifikatom za ekološko testo. Italijanski mlin Molino Rossetto pod našo blagovno znamko in po naših receptih pripravlja mešanico moke, ki jo je mogoče dobiti tudi v trgovinah. V Novem mestu pa imamo še pekarno Križ Kraž – in tudi ta ima ekološki certifikat. Pekarno smo odprli sprva zato, ker smo pice pekli na več lokacijah in se nam je zdelo pametno, da pripravo testa centraliziramo na enem mestu. Križ Kraž je začel delovati nekako sočasno s še eno picerijo, v novomeški Qlandii, lani jeseni. Malce pozneje, oktobra, smo pekarni dodali še trgovinico, v kateri imamo kruh z drožmi, sveže hlebčke za pripravo pice doma, cimetove kronice in še kaj. No, pa še picerijo v Kranjski Gori imamo, če že naštevamo … Ravno te dni smo v piceriji na Mestnem trgu predstavili svoj prvi burger, Bradass, in bomo razvijali še blagovno znamko Brada burger. Naši burgerji so se zelo dobro prijeli. Tudi na tem področju zdaj vidimo velik potencial.

Pekarna Križ Kraž je le nekaj korakov stran od starega jedra Novega mesta.

Z vami sodeluje Žiga Kelih, ki smo ga v naši prilogi predstavili že pred nekaj leti, ko je delal v Skandinaviji in je res mojster peke z drožmi. Sklepam, da jih uporabljate tudi pri vas.

V picerijah z drožmi ne delamo: tu gre za ščepec svežega kvasa, vodo, hladno fermentacijo in štiri različne moke – tri so z Ekološke kmetije Kastelic, četrta je iz Italije. Imamo pa v pekarni nekaj izdelkov, pripravljenih z drožmi. Tu je vključena tudi moja žena Andreja, ki skrbi za sladice.

Ko sem šla pravkar mimo pekarne, je bil pred njo parkiran avtomobil Kralja Matjaža, na katerem je omenjena tudi akademija. Za kaj gre, kaj učite?

Pekarna je v prostorih, ki smo jih imenovali Kraljeva hiša, saj so tu še naše pisarne in prostor, kjer razvijamo nove izdelke. Med drugim na akademiji pripravljamo tečaje peke kruha in pic, ja, predvsem pa tu snujemo novosti. Vodi jo Žiga Kelih, ki mu zaradi širokega znanja in ustvarjalnosti rečemo kar doktor Kelih. On je tisti, ki je ustvaril prvo testo in bil glavni motor tudi pri nastanku vseh mešanic naših mok.

Akademijo vodi Žiga Kelih, ki mu zaradi širokega znanja in ustvarjalnosti rečemo kar doktor Kelih.

Ko vas poslušam, se mi zdi, da vas na poslovni poti vodijo izkušnje iz športa, saj so cilji jasno začrtani in naredite vse, da bi jih uresničili.

Enega samega cilja nimamo – spotoma se učimo in razvijamo. Se pa res zavedamo, da brez dela ni ničesar. To velja tako za šport kot gostinstvo.

Mimogrede: pred desetimi leti ste, tudi zaradi poškodb, sklenili uspešno športno kariero. Po tem ste bili vseeno še nekaj časa tesno povezani s košarko.

Res je, v sodelovanju s KK Krka sem odprl košarkarsko šolo, ki je pokrivala Belo krajino in okolico Novega mesta. Zgodba je rasla in iz nje je nastal klub Žoltasti troti, ki že nekaj let igra v uradnih ligah, v drugi. V prostem času sem še vedno športni direktor kluba, to je moj popoldanski hobi, hkrati pa sem častni član uprave Košarkarskega kluba Krka.

Kdo je Kralj Matjaž?

Kralj Matjaž ni samo en. Kralj Matjaž smo vsi: njegovi pomočniki in prijatelji, ki sestavljamo familijo in živimo v njegovem duhu, da bi raziskovali, se učili in uživali v domačih dobrotah in zvarkih.

… in kje je Alenčica?

Imamo več Alenčic, a tiste prave, kot tudi pravega Kralja Matjaža, ni. Je pa tu zgodbica, ki jo pripravljamo v sodelovan­ju z Boštjanom Gorencem – Pižamo in bo, tako načrtujemo, izšla tudi v knjižni obliki. Kajti v kraljestvu Kralja Matjaža nas je veliko in vsak nekaj dela – nekdo peče pice, drug obira pelate … Mi smo ekipa. Ekipa, ki trdo dela, ko je treba, in ko to potrebuje, za nekaj ur izgine na počitek. Vsi pa stremimo k zdravemu življenju.

Matjaž o tem, kaj ga je v zadnjem obdobju, gledano skozi oči gostinca, najbolj razveselilo:
«Pohvale je vedno lepo slišati, mi je pa v spominu ostal pogovor z gospodom, ki ima tu v bližini avtosalon. Ne poznava se, me je pa, ko sva se srečala, ogovoril in vprašal, ali je Kralj Matjaž moj. Pohvalil je naše delo in predvsem to, da smo na osrednjem Mestnem trgu ohranili gostinsko ponudbo, da smo odprli pekarno in da imajo zdaj Novomeščani nove, priljubljene lokale, v katere z veseljem zahajajo. To je najlepše, kar lahko slišiš, da si nekaj naredil za someščane, za svoje mesto. Za Novo mesto, v katerem se ljudje zdaj, tudi z našo pomočjo in s kraljevo ponudbo gurmanskih dogodivščin, še bolje počutijo.«
Priporočamo še: David Žefran: novi chef nove Milke

Fotografije arhiv Kralja Matjaža in Blaž Samec

Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed