12 namigov za boljše smutije

Lepo zveneče ime, še lepši namen. Za zdravje, za lepo polt, za razstrupljanje. Za vse to in še kaj.

1. Potrebujemo mečan mešalnik

Zmogljiv in s hitro vrtečim se nožem. Z njim moramo razbiti celulozna vlakna v sadju in zelenjavi. Predvsem z zelenjavo je težava, zlasti s stebli in s tršo zelenjavo, ki sicer zahteva daljši čas kuhanja (korenje, zelje, ohrovt). Takšni, z vsaj 30.000 vrtljaji na minuto, ki kaj veljajo, so dragi. Če bi radi le poskusili s smutiji v svoji kuhinji, se poigrali, nima smisla kupovati »mašine« na vrat na nos in brez premisleka.

Za prvo silo gre s paličnim mešalnikom – tega najverjetneje imamo vsi. Resda prav vsega ne bomo mogli zmleti, pretlačiti v gladko svilnat kremast napitek, lahko pa si delno pomagamo z zvijačami. Korenje denimo najprej naribamo, peso prav tako ali vsaj narežemo na kocke. V vseh primerih sadje in zelenjavo, se razume, očistimo. Lupimo čim manj.

2. Okusi

Začnemo z bolj sad­nimi in ustaljenimi kombinacijami, z nekakšnimi pretlačenimi sadnimi solatami. Postopno dodajamo zelenjavo, denimo špinačo, koprive, peteršilj, belušno zeleno in rdečo peso, ki so stalnica, malo bolj posebni so ohrovt, listi zelene solate, rukola, regrat. Nekaj osnovnih in začetniških receptov je v nadaljevanju. Povzeti so po knjigah Smoothie in sveži sokovi ter Resnično zdravo in podkrepljeni z nekaj lastnimi izkušnjami.

3. Druge tekočine

Smuti praviloma zmešamo le z vodo, po želji še z ledom, kar je prva izbira. Za bolj saden (in sladek) okus uporabimo sadni sok, recimo 100-odstotni jabolčni. Mleka ne dodajamo, razen izjemoma v izključno sadnih smutijih brez citrusov, ananasa, papaje ali kivija. Če že, je dobra tekočina pinjenec. Marsikdo se poigra s kokosovo vodo, sojinim napitkom ali čim podobnim. Želite, da bi bil bolj sladek? Izberite med, morda agavov sirup, nikar sladkorja. Že tako ali tako je smuti obilje sladkorja.

4. Dodatki

To ni uravnotežen obrok. V njem ni maščob, razen v smutiju z avokadom, in ne beljakovin, razen nekaj malega, kar jih premore zelenjava. Zato številni dodajajo lanena semena, ovsene kosmiče, oreščke, beljakovinske praške, kvas, alge in druge dodatke. Je okus še ved­no preblag? Gotovo bo pomagal košček sveže ingverjeve korenine.

Je to zdrav obrok ali ne? Naj presodi vsak sam. Morda je boljše vprašanje – ali pojeste na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kot je je v enem smutiju?

5. Očistimo vse, kar bi nas zmotilo pri pitju

Vse sadje in zelenjavo za smutije pred mešanjem oziroma mletjem očistimo: jabolku in hruški odstranimo peščišče, slivam koščico, korenček ostrgamo, banano in rdečo peso olupimo, po želji tudi kumaro, vse očiščeno umijemo in grobo narežemo.

6. Ni vsaka zelenjava za v smuti

Uporabimo le tisto zelenjavo, ki jo lahko jemo presno. Grah in stročji fižol denimo nista primerna.

7. Od trših do mehkejših sestavin

Navadno se bolje obnese, da začnemo mleti najprej trše sestavine z nekaj tekočine in postopno dodajamo mehkejše ter prilivamo tekočino do želene gostote. Pri delu s paličnim mešalnikom trše sestavine pred mletjem naribamo ali narežemo bolj na drobno.

8. Pazimo na uravnotežen okus

Zelena ima močan okus, ki v smutiju pogosto prevlada, olupljeno kumaro pa lahko dodamo v skoraj vsak smuti, saj ima povsem nevtralen okus.

9. Zelenje

Špinačne liste nadomestimo z blitvo, rukolo, regratom, koprivami, ščirom, delež krorofila v smutiju povečamo tudi z listi peteršilja, zelene solate ipd.

10. Sladkost smutijev določamo sami

Vsakega po želji sladkamo z medom ali katerim izmed sladkornih sirupov. Sladkost poveča korenček in vse zrelo sadje, predvsem ananas, banana, mango, kaki. Smutiji z visokim deležem sadja in tisti z dodanim sladilom so obrok z visokim deležem sladkorja. Takšni se v telesu hitreje presnovijo kakor povsem zelenjavni ali z nizkim deležem sadja, zato niso primerni za diabetike.

11. Za na pot

Če jih naredimo z nekaj kockami ledu ali z zelo hladno vodo in pospravimo v kozarček, so lahko tudi za malico med službenim časom.

12. Nekaj mogočih kombinacij (za dva)

– zrela breskev, banana, 30 g mladih špinačnih listov (za veliko pest), 3–4 dl vode

– pol kumare, pest mladih špinačnih listov, sok 1 limone, 2 stebli belušne zelene, 1 kivi, pol avokada, 3–4 dl vode

– hruška, jabolko, pol kumare, 2 stebli zelene, sok 1 limone, 3–4 dl vode

– jabolko, 1 rdeča pesa, sok pol limone, četrt ananasa, 3–4 dl vode

– četrt ananasa, hruška, pol banane, 3–4 dl vode

– 2 korenčka, pol banane, pol hruške, 3–4 dl vode

Preberite še: Triki, kako v prehrano vnesti manj maščobe

Naslovna fotografija: Thinkstock

Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Likozarjeva ulica 1
1000 Ljubljana