Pražen krompir na dva načina

Če ga tudi vi obožujete, verjetno že veste – pražen krompir ima svoje društvo. To vsako leto pripravi svetovni festival in letošnji bo kaj kmalu – 7. septembra, v Postojni. Zato ga danes tenstamo po njihovih navodilih.

Začelo se je na prelomu tisočlet­ja. Takrat so na nekem sprejemu v Vili Podrožnik za prilogo postregli pražen krompir. Med zbrano druščino, v kateri sta bila tudi arhitekt Jure Lenard in vsestranski Aleks Leo Vest, se je razvila zanimiva debata, ki se je zavrtela okrog »tenstanega« in tega, kako je revež po krivici prezrt, medtem ko druge jedi vselej blestijo v ospredju. »Tedaj je človek številnih domislic Jure Lenard dal idejo, da ustanovimo društvo. Zbrali smo se in spisali statut, hudomušno zastavljen. Vanj smo zapisali tudi, da varujemo vrednote praženega krompirja, in tako se je začelo,« pripoveduje Aleks Leo Vest.

Preberite tudi: Čisto drugačen pražen krompir z začimbami

Od njive …

Ko je, ne brez iskrice v očeh, opisoval preteklost Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, so nekaj korakov od naju pobirali krompir. Letošnji pridelek z društvene njivice v Sneberjah ni kaj prida; močne padavine so se menjavale z obdobji prehude suše. Članica društva in upokojena agronomka Maša E. Vodenik, ki je svojčas delala v raziskovalni enoti Laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja, med pogledovanjem v polne zabojčke pove: »Lani smo pobrali rekordno tono, letos pa je zraslo, po grobi oceni, okoli 610 kilogramov.«

Vsako od sedmih sort krompirja so člani (rečejo si »udje«) društva skrbno pospravili v lesene zabojčke in označili, katera se skriva v katerem. Kot zanimivost naj povemo, da so eno od njih sadili še pod šifro, ko pa so gomolji dozoreli za pobiranje, je že dobila ime in tako so navdušenci nad praženim krompirjem pred nekaj dnevi premierno izkopali novo slovensko sorto razor. »Na njivi se je razor obnesel zelo, zelo solidno. Poskusili ga še nismo, predvidevamo pa, da bo krompir, ki so ga vzgojili na Kmetijskem inštitutu Slovenije oziroma v Agrosaatu, tudi zelo okusen,« pove Maša E. Vodenik o novi sorti, ki jo bodo premierno pražili že kaj kmalu, na svetovnem festivalu praženega krompirja v Postojni.

… do lonca in ponve

»Ko se bo pobrani krompir ohladil in spočil, ga bomo testirali,« besedo zdaj prevzame Boštjan Zrimšek, ki je v društvu odgovoren za komuniciranje. Jasno, da je tudi testiranje, podobno kot pobiranje, slovesen dogodek, na katerem se praviloma zbere širši vrh društva. S krompirjem zavzamejo malo večjo kuhinjo, ga previdno skuhajo in skrbno pazijo, da se sorte med seboj ne pomešajo.

Potem v ločenih ponvah iz vsake od njih pripravijo praženi krompir, pri čemer vestno sledijo uradnemu receptu društva. Jed postavijo pred okuševalce in ti med sedmimi vzorci izberejo najljubšega. Ko se tako posvečajo vsem niansam krompirja, so sorte še vedno skrite pod številkami, brž ko preštejejo glasove, pa že lahko oznanijo, katera je v tekočem krompirjevem letu najboljša za pripravo praženega. Lani (in še nekaj let poprej) so to čast podelili sorti manitou.

Pražen, tenstan in renstan

No, na testiranju kajpada ne bodo pojedli vsega, kar jim je zraslo na njivici v Sneberjah. Preostale gomolje bodo porabili na praženjih, ki si ob različnih priložnostih sledijo po širni Sloveniji, medtem ko bo del pridelka jedce našel že 7. septembra, ko bo v Postojni svetovni festival praženega krompirja, 19. po vrsti.

»Na festivalu pričakujemo kakšnih 15.000 ljudi,« optimizma ne skriva Boštjan Zrimšek, uradni komunikator društva. Številka je impresivna, sploh ob dejstvu, da so prvi festivali privabili le nekaj sto najbolj gorečih oboževalcev praženega, tenstanega oziroma restanega krompirja. Potem pa se je pisalo leto 2008, ko je na čelo društva prišel sedanji predsed­nik Stane Menard. Med njegovim predsedovanjem se je zgodilo marsikaj, tudi to, da so v Šenčurju postavili spomenik krompirju in z njim na svojevrsten način proslavili mednarodno leto krompirja. Korak naprej so v zadnjem desetletju naredili tudi festivali, saj so krenili v bolj množično smer in tako je 10.000 ljubiteljev, ki v izbrani slovenski, avstrijski, italijanski ali madžarski kraj na začetku septembra romajo po svoj odmerek praženega, že kar standard, in ne izjema.

Festival: štiri tone!

Letos v Postojni, poleg več tisoč obiskovalcev, pričakujejo 80 ekip pražilcev. »Tu bodo ekipe iz vse Slovenije in še pražilci, ki bodo zastopali barve Švedske, Hrvaške, Črne gore in Italije, morda pridejo ekipe tudi iz Anglije in še od kod. Medtem ko bomo mi pripravili sto ali več kilogramov praženega krompirja, ga bodo preostale ekipe prepražile in med obiskovalce brezplačno razdelile po 50 kilogramov,« razkrije Boštjan Zrimšek načrte, kako bodo v nekaj urah med ljudstvo spravili štiri tone praženega krompirja in tako izpolnili tisti člen statuta, ki društvu zapoveduje gradnjo temeljev »za zagotavljanje nadaljnjega obstoja in razvoja praženega krompirja«.

Ko so udje (torej: člani) društva že pobrali vse gomoljaste sadove z njivice v Sneberjah in je prvi kuhar društva Martin Zver – Tinček že začel deliti velikodušne porcije opevane dobrote, smo se s peščico najbolj srčnih ljubiteljev zapletli v pogovor o vseh odtenkih praženega krompirja. Ste vedeli, da mu iznajdljivi pražilci dodajo tudi ingver, marmelado in cviček (tega, kajpak, dolijejo kuharji z dolenjskim narečjem)? Ali pa meso divjega prašička, tartufe in hren, celo meso kita (ki so ga nekoč v krompir vmešali Islandci) ali morsko travo?

365 odtenkov praženega

Tako ni čudno, da so si v društvu, katerega zaščitni znak je koloradski hrošč (kajti tudi ta je, nas poučijo zavedni člani, velik ljubitelj krompirja), že pospešeno pri­pravljajo kuharsko knjigo, v katero bodo zajeli 365 receptov. Trenutno imajo, pove tajnica društva Helena Dovč, zbranih že kakih 150 navodil za pripravo praženih krompirjevih jedi.

Ko jo vprašamo, kdo pripravi najboljši pražen krompir na svetu, njen odgovor ne pušča sence dvoma: »Naš kuhar Martin Zver.« Za Odprto kuhinjo je uradni vodja pražilcev v društvu zapisal dva recepta, klasičnega in jesensko obarvanega, ter vse pozdravil z njihovim uradnim pozdravom: »Za domovino s praženim naprej!«

Preverite še dva recepta, ki ju priporoča Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi

Pražen krompir, ki vedno navduši

Pražen krompir z jurčki

 

 

Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed