To je razlog, zakaj so masla iz drugih oreščkov toliko dražja od arašidovega

V Ameriki je arašidovo maslo sestavina, ki jo ima v eni od kuhinjskih omaric prav vsak. V Evropi ga nekoliko redkeje uporabljamo, vseeno pa je precej prisotno na policah vseh bolje založenih trgovin. V zadnjih letih so slednje pričele ponujati tudi njegove alternative. Tako postaja maslo, proizvedeno iz mandljev, indijskih, brazilskih in drugih oreščkov, zaželeno med potrošniki vseh vrst.

Kam z njim?

Če si radi ogledate kakšen ameriški film, ste verjetno opazili, da Američani arašidovo maslo najraje namažejo na kruh ter čezenj dodajo še nekaj žlic marmelade oziroma džema. Peanut butter jelly sandwich je njihova klasika za zajtrk, malico, posladek pa tudi pozno večerjo. Pri nas ga pojemo nekoliko manj, radi pa ga mešamo k sladicam. Samo pomislite na snickers torto ali pa arašidov kruh! Arašidovo maslo se uporablja tudi za popestritev raznih mlečnih kaš, smoothijev in drugih obrokov, ki jih navadno zaužijemo za zajtrk. Navsezadnje gre za okusno in hranilno sestavino z veliko maščobami in ne toliko sladkorji, zato po njem zelo radi posežejo tudi tisti, ki prisegajo na športen način življenja, pazijo na svojo linijo ali se držijo shujševalnih diet. Podobne lastnosti ima tudi maslo iz drugih oreščkov, a takšne različice so v trgovini navadno občutno dražje in gotovo vas zanima, zakaj je temu tako?

Priporočamo: Pecivo brez peke: kocke z arašidovim maslom

Stroški proizvodnje

Postopek proizvodnje masla iz oreščkov je precej podoben, ne glede na to, za katero vrsto oreščkov se odločimo. Je pa velika razlika v strošku, ki ga zahteva pridobivanje glavnih surovin. Oreščkov, torej. Pridelava arašidov ni zahtevna, zrna arašidov v lupinah rastejo v zemlji, za njihovo pridelavo je tako potrebno le dovolj hektarjev njive, malo sonca in vode, za ostalo pa rastlina praktično poskrbi sama. Ker je sama po sebi nezahtevna, je polja arašidov moč najti marsikje po svetu.

Drugače pa je z mandlji, lešniki, indijskimi in drugimi oreščki. Pod drobnogled bomo vzeli mandlje. Gre za plod, ki za razliko od zemeljskih arašidov raste v krošnjah dreves. Da drevo obrodi, je potrebno pravo podnebje, ravno pravšnji tip zemlje in tako naprej. Največ takšnih nasadov najdemo v Kaliforniji, Italiji, Španiji, Iranu in Maroku, kjer je klima zanje ugodna.

Če si želite nasada mandljev, verjetno razumete tudi to, da mora v okolici živeti dovolj čebel in drugih žuželk, ki bodo mandljeve cvetove oprašile. In ker je teh vse manj, se mnogokrat zgodi, da lastniki nasadov v času, ko drevesa cvetijo, najamejo panje, ki zagotovijo dovolj čebel, da cvetove oprašijo. Če jim to ne uspe, bo letina slaba ali pa drevesa sploh ne bodo obrodila.

Razlika v ceni pridelave mandljev je tako občutno dražja od pridelave arašidov. Za vzdrževanje enega akra (to je ameriška površinska enota, ki je enaka dobrim štirim tisočim kvadratnim metrom) pridelovalne površine z arašidi bodo pridelovalci porabili okoli 800 dolarjev, medtem ko pridelava mandljev za isto površino zahteva skoraj štitikrat več denarnega vložka, tudi do 3000 dolarjev na aker.

Lupljenje in praženje

Prav tako morajo biti mandlji pred praženjem tudi olupljeni, njihova koža pa se zrna drži veliko močneje kot pri arašidih. Tudi takšni postopki višajo ceno končnega proizvoda.

Višja cena je torej popolnoma upravičena, ta pa še ne pomeni, da je mandljevo maslo bolj zdravo od arašidovega. Pri nakupu produktov bodite tako še vedno pozorni na sestavine, zapisane na embalaži, prav tako preverite, kje je bilo maslo proizvedeno in pod kakšnimi pogoji so rasle surovine.

Preberite še: Giovanni Santarpia: Picopek leta svetuje

Fotografija: Getty Images