Zato morate krompir, ki kali, čim prej porabiti

Na kalčke pomislim šele takrat, ko se mi resnično že toži po sveži zelenjavi. Na okenske police in kuhinjske pulte postavim litrske kozarce, pokrite z gazami, in tak domači rastlinjak proizvaja vsak dan sveže zelene kalčke. Tisti poganjki, polni življenja in upanja, so tudi vir optimizma, ne samo zdravja in dobrega počutja. Medtem ko o kalčkih na splošno govorimo zelo pozitivno, pa krompirjevi ne gredo v to zgodbo. Ko začne krompir kaliti, se gubati in sušiti, je njegova užitnost vprašljiva.

Priporočamo: Nov trik za lupljenje krompirja v treh potezah

Je krompir, ki odžene kalčke, sploh še primeren za v lonec?

Krompirja ne jemo surovega, ker vsebuje toksično snov solanin. Ker se izniči pri visokih temperaturah, ko gomolj kuhamo, in še bolj takrat, ko ga cvremo, ni s tem načeloma nobenih težav. Vem, nerodno je svetovati cvrtje in hkrati govoriti o zdravju, ampak glede solanina je resnica pač takšna. Težava je večja, če krompir ozeleni ali požene kalčke. Kadar je na toplem in svetlem, se dokaj hitro zgodi oboje. V zelenih delih krompirja in v krompirjevih kalčkih je koncentracija toksičnega solanina bistveno večja, zato ne moremo več računati s tem, da bo vse v redu, če ga le dobro prekuhamo. Solanin se nabira tudi v olupkih in očesih.

Takšen krompir lahko povzroči blago zastrupitev, ki se občuti kot pekoč okus v ustih, občutek teže po jedi ali kot glabobol v nekaj urah ali tudi dan po užitju. Še posebno previdne naj bi bile nosečnice. Tistega, ki je začel kaliti, je najbolje čim prej porabiti, saj se bo koncentracija solanina s kalitvijo povečevala.

Priporočamo še: Zakaj moramo česnu pred uporabo odstraniti kalček

Naslovna fotografija: Viktoriia Oleinichenko/Getty Images