Clef Brewery: Savinjska mikropivovarna, ki piva poimenuje po slovenski glasbi

V harmonični zgodbi piva in glasbe se je združila družina Gobec in žalski podjetnik Matjaž Omladič (sicer idejni vodja žalske fontane piva). Kako v pivo ujeti prave tone in okuse, pa nam je zaupal najmlajši v tej zgodbi in glavni pivovar Matevž Gobec.

V dolini, kjer namesto drevoredov stojijo hmeljišča, v spomeniško zaščiteni Arji vasi, stoji domačija Žužejevih, danes Gobčevih. V stari hmeljarski hiši, prav tako spomeniško zaščitenem poslopju, se vari pivo. Tradicija hmeljarstva se je pri njih prenašala iz generacije v generacijo, Savinjska pivovarna Clef Brewery pa je bila tako logično nadaljevanje.

Priporočamo: Savinjska dolina: Kam iti in kaj jesti

Tradicija ter pivo in glasba je tista edinstvena zgodba, ki jih dela drugačne in na kateri želijo graditi tudi v prihodnje. »Clef v prevodu pomeni notni ključ, vsi fermentorji, kjer zori pivo, so poimenovani po glasbenih skupinah, vsa piva pa po slovenski glasbi,« pripoveduje predstavnik šeste generacije Matevž Gobec, ki je med drugim zaslužen za ime pivovarne, katere lastniki so, poleg družine Gobec in Omladiča, pravzaprav vsi zaposleni.

ni podpisa

Hobija je združil v eno strast

Najprej je bila pri Gobcu na prvem mestu glasba. Četudi je bilo zanimanje za piva vedno prisotno, sprva predvsem v vlogi pivca, si ni predstavljal, da bi se sočasno z glasbo ukvarjal tudi s pivovarstvom. »Čez vikende sem igral (s skupino Earth Schock), ne pa varil piva, a počasi se je zanimanje za piva povečevalo, sočasno pa je to postalo moj hobi.«

Družina je imela tako končno nekoga, ki bi varil piva, zato so se začeli z idejo pivovarne bolj resno poigravati. In jo priigrali, pravzaprav zaigrali. Matevž pa je – namesto, da bi se odpovedal enemu hobiju, oba združil, spojil v zlati tekočini. »Naredil sem certifikat za pivovarja, potoval po svetu, pil piva, spraševal pivovarje, se učil,« se spominja začetkov osvajanja pivovarskega znanja. Obenem prizna, da se mora še veliko naučiti.

V vsakem pivu je vsaj ena slovenska vrsta hmelja

In kako ustvariti svojevrsten okus piva? Matevžu se zdi varjenje piva podobno pisanju glasbe. Spomni se, da je nekoč pravil, da je pisanje glasbe kot lovljenje rib, včasih ne boš nič napisal, ulovil, drugič jih boš ulovil več. Pri pivu je malce drugače, a ključno je, da greš lovit, da poskušaš. »V glavi imam nek okus, potem pa dodajam sestavine, ki jih povezujem s tem okusom – bodisi sem nekoč že spil pivo podobnega okusa, bodisi gre za nek povsem svojevrsten okus.

Poleg tega veš, kakšen je hmelj, ki si ga že uporabil, paleta se veča. Seveda okus morda potem ni povsem enak tistemu v glavi, a se mu poskušaš približati.« V savinjski pivovarni Clef Brewery imajo sicer pravilo, da mora vsako pivo imeti vsaj eno slovensko sorto hmelja, četudi sta od štirih, ki jih ponujajo trenutno, dva izključno s slovenskim hmeljem. Kot je slovenska tudi glasba oziroma pesmi, ki dajejo imena butičnim pivom.

ni podpisa

Napoj, Metulj, Čau Sonček, Orion …

Če smo natančni, je bil najprej okus, nato pa so poskušali najti glasbeni hit, ki bi s temi okusi najbolje sovpadal. Začeli so torej z Napojem, ki je bil najbolj všečen home brew recept, tisti, ki so ga kuhali doma. Podobno je bilo tudi s pivom Čau Sonček, ki se je najbolje prodajal poleti. Gre za lahkotno pivo s pridihom pomaranče.

Naslednje pivo nosi naslov pesmi skupine Šank Rock: Metulj, pivo pa je meglene lahkotnosti z igrivostjo citrusov. Njihovo četrto je Orion, zaradi svojega karakterja – temne mistike barve, arome in okusa, primerno za hladne dni, doda Gobec. »Različni stili piva teknejo ob različnih priložnostih oziroma letnih časih, podobno, kot je z glasbo. Pozimi naj bi se bolje prilegali temni in grenki, poleti pa svetlejši, lahkotnejši okusi. V tem deževnem vremenu, bi se mi na primer najbolje prilegel Orion.«

ni podpisa

Naslednje pivo v sodelovanju s štajersko zasedbo

In kaj bo njihov naslednji hit? Gobec namigne, da je zelo povezan s skupino, s katero je sodeloval v preteklosti. Skupino, katere člani pravijo, da mora biti pivo v pollitrskih steklenicah, morda mora biti sladko kot med? Morda ga moraš piti v dvoje? Svojo peto steklenico bodo predstavili prihodnje leto, so pa v tej zgodbi najprej izbrali ime in šele nato okus.

Preberite tudi: TOP 5 koktajlov s pivom barmanke Drage Kepeš

Zdaj že Laščani pijejo Union

Gobec ocenjuje, da je v Savinjski dolini, kot tudi nasploh v Sloveniji, še prostor za nove, mlade pivovarje. Zaveda se, da sicer s Clef Brewery verjetno ne bodo obogateli, a če bodo kapacitete tega, kar imajo sedaj, polne, bo to kar lep uspeh. Pravi, da so tudi domačini, Štajerci, spoznali in sprejeli kulturo pitja craft piv.

»Menim, da ni preskoka v miselnosti, da se pije izključno lagre, naredila le craft scena, ampak že Heineken, ko je kupil Union in Laško. Piva, ki sta bila pred tem vedno razumljena kot konkurenčna, rivalska. Danes pa tudi Laščani pijejo Union.« Zadovoljen je, da je pivovarska zgodba podjetje še bolj povezala, želijo si širjenja, »ni pa njihov cilj konkurirati Heinekenu (smeh)«.

Na Kitajsko so poslali prve vzorce

V prvi vrsti je njihova ciljna publika okolica: pomembno jim je, da jih poznajo domačini, pred kratkim so šli tudi v Ljubljano in na Gorenjsko, pravi mladi pivovar. Njihova piva lahko po njegovi grobi oceni najdete že v približno šestdesetih barih po Sloveniji.

Poleg tega pa so pivovarski trg začeli raziskovati tudi na Kitajskem. Prav Kitajci, ki so že vrsto let njihovi poslovni partnerji, katerim so kot darila dostavljali vina, so deloma zaslužni za začetek pivovarske zgodbe. Ko so bili pred leti pri kot turisti na obisku, so jih namreč začudeno vprašali, zakaj ne varijo piva, če imajo hmelj dobesedno pred vrati.

Priporočamo še: Jabolčni obročki s pivom in kardamomom Jamieja Oliverja

Fotografije: Clef Brewery